< Vprašanje o Svetem pismu iz knjige Joela

V: Kaj se lahko naučimo iz knjige Joela?

O: Joel poučuje o dveh ne ravno prijetnih temah, ki ju moramo podrobneje preučiti: kako Bog kaznuje in kako se moramo odzvati, »ko pridejo kobilice«. Joel prerokuje, da je vojska kobilic, ki je napadla deželo, le uvod v invazijo tuje vojske zaradi Izraelovega greha. To pa je uvod v Gospodov dan v zadnjih dneh.

Podobno Bog včasih pošlje ljudem blažjo kazen kot »spodbudo k pokori«, preden pošlje veliko strožjo kazen ali celo uničenje.

V: Kaj vemo o preroku Joelu?

O: Iz knjige ne moremo izvedeti veliko. Ime »Joel« pomeni »Jahve je Bog«. To ni bilo nenavadno ime, saj je bilo v Stari zavezi še okoli dvanajst drugih moških, ki so se prav tako imenovali Joel. Vendar nič ne kaže na to, da bi bil ta prerok kateri koli od njih. O Joelu osebno ne vemo ničesar, razen da je bil njegov oče Petuel.

V: Kakšen je pregled vsebine knjige Joel?

O: Očitno se knjiga Joela ne da razvrstiti po zahodnem načinu. Osem svetopisemskih komentarjev in študijskih Biblij podaja zelo različne preglede. Čeprav se ne strinjajo glede splošnih pregledov, se večinoma strinjajo glede manjših delov. Morda je prav to način, kako je treba razumeti Joela: kot številna ostra, a kratka opozorila, ki prihajajo iz srca, in ne kot dolg, strogo strukturiran traktat, kot je na primer Knjiga žalostink. Tukaj je moj pregled:

1 Slediti Bogu, ko pridejo kobilice

-- 1:2–4 Poslušajte to, starešine

-- 1:5–7 Prebudite se, pijanci

-- 1:8–10 Duhovniki naj žalujejo kot žena, ki žaluje za možem

-- 1:11–12 Zgrožite se, kmetje

-- 1:13–14 Oblecite si raševino in jokajte, duhovniki

-- 1:15–18 Zakaj naj vsi žalujejo

-- 1:19–20 Naš pravi odziv: klic k Gospodu sredi nesreče

2 Trobljenje z ovčjim rogom v Sionu za prihajajoči Gospodov dan

-- 2:1–11 Trobite z ovčjim rogom v znamenje prihajajočega vdora

-- 2:12–17 Raztrgajte svoja srca in trobite v ovčji rog, da se vrnete k Gospodu

-- 2:18–27 Nadomestitev let, ki so jih uničile kobilice

-- 2:28–32 Izlitje Božjega Duha

3 Končna sodba in obnovitev

-- 3:1–16 Sodba v dolini Jošafat proti Izraelovim sovražnikom

-- 3:17–21 Blagoslov in odpuščanje po sodbi

V: Koliko poglavij je v knjigi Joela?

O: V večini angleških Biblij je tri poglavja, ki vsebujejo 20, 32 oziroma 21 verzov. Vendar pa druge izdaje Biblije verze 2:28–32 ločijo v samostojno poglavje. Med takšne Biblije spadajo judovski Tanakh, hebrejsko besedilo Interlinearne Biblije avtorja Jaya P. Greena starejšega in katoliška Jeruzalemska Biblija. Zato se Joel 3 v nekaterih Biblijah imenuje Joel 4 v drugih. Verzi in njihov vrstni red so sicer v vseh primerih enaki.

V: Kje je bila knjiga Joela umeščena v Svetem pismu?

O: V hebrejski Bibliji in današnjih krščanskih Biblijah je za Ozejem in pred Amosom. V Septuaginti pa je bil vrstni red Ozej, Amos, Mihej in Joel. Očitno so poskušali besedila razporediti kronološko. Vendar pa ne vemo natančno, kdaj je bila knjiga Joela napisana.

V: Zakaj je v 1. poglavju knjige Joela to območje prizadela kobilica in kako huda je lahko kobilica?

O: Kobilice so prišle iz sudanske puščave. Z vetrom v hrbet so bile sposobne preleteti 1.200 milj v treh dneh. Pri hitrosti 400 milj na dan in 14 urah letenja na dan bi to znašalo približno 28 milj na uro. Običajno so se selile v ravni črti. Starodavni zgodovinar Plinij v delu »Naravna zgodovina« 11.35 trdi, da bi kobilice lahko pregrizle celo vrata. Čeprav to morda ni res, ponazarja grozo, ki jo prinaša kobilica.

Ko je leta 1957 Somalijo napadla kobilica, je bilo po ocenah 16.000.000.000 žuželk, ki so tehtale 50.000 ton. Danes obstaja Sredstvo za nujne ukrepe proti kobilicam Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Kobilice se obvladujejo z letalskim škropenjem insekticidov na območjih razmnoževanja.

V: Joel 1 se obrača na različne skupine: starešine, pijančke, duhovnike, kmete, spet duhovnike in vse. Edini greh, ki je omenjen v knjigi Joela, je pijanost. Zakaj misliš, da bi se Bog obrnil prav na te skupine? Katere ustrezne skupine obstajajo danes?

O: Za razliko od mnogih drugih prerokov Joel ne porabi veliko časa za pozive, naj prenehajo grešiti, preden pride nesreča. Namesto tega poudarja, kako se je treba odzvati s pokoro, ko neizogibna nesreča že udari. Starešine so spali (ali bili pijani) pri svojem poslanstvu, da bi narod in mlajše ljudi učili, kako slediti Bogu. Duhovniki morda niso opravljali svoje naloge, da bi ljudi učili, kako slediti Bogu, ali, še huje, so ljudi učili, kako slediti malikom. Kmetje, ki so bili obsedeni z bogastvom, niso zagotavljali finančne podpore, ki so jo morali zagotoviti Božjim duhovnikom in levitom. Ko se celotna družba obrača stran od Boga, se politični, verski in finančni vidiki skupaj razpletajo.

V: V Joelu 1 se v skoraj vsakem odstavku pojavi ena ključna beseda: hebrejska beseda ki, ki jo lahko prevedemo kot »ker«, »za« ali »zagotovo«. Zakaj Joel poudarja to besedo?

O: Zdi se, da Bog veliko poudarja poučevanje ljudi o razlogih za žalovanje. Ljudje se morajo naučiti razmerja med vzrokom in posledico neposlušnosti Bogu ter posledicami, ki iz tega izhajajo. Danes moramo učinkovito opozarjati ljudi na vzročno-posledično razmerje, ki nastane, ko se odvrnejo od Boga.

V: V Joel 1:1, kdaj je bila napisana knjiga Joela?

O: Ni ničesar v besedilu ali zunaj njega, kar bi natančno določalo čas nastanka. Gre za brezčasno sporočilo, saj nič v knjigi ni odvisno od časa. Tukaj so tri možnosti.

1. Osmi stoletje pred Kristusom.

Tir in Sidon, ki sta skupaj omenjena v Joel 3:4, sta se združila šele v začetku 8. stoletja. Grki v Joel 3:6 niso bili poznejši Grki iz Aten in Šparte, ampak zgodnejši jonski Grki, ki so v začetku 8. stoletja nadzorovali trgovske poti v današnji Turčiji. Ni nobenega sklica niti na Asirce niti na Babilonce. Zgodovinsko obdobje, ko sta bila oba naroda šibka, je trajalo od smrti Adad-Nirarija III. leta 782 pr. n. št. do leta 745 pr. n. št., ko je začel vladati Tiglat-Pileser III. Judovska kraljevina je bila v tem času močna, kralj Uzija pa je bil vodja protiasirskega zavezništva. Filistejci so v tem času nadlegovali Izrael.

V NIV Study Bible na str. 1339 je navedeno, da obstajajo dobri argumenti za to obdobje.

2. Pozno predizgnanstvo (597–587 pr. n. št.)

2a. Leta 597 pr. n. št. je bilo izgnanih 10.000 judovskih moških (2. Kralji 24,10–16). Poleg tega so bili Judje že leta v suženjstvu (glej razpravo o Joelu 3,6).

2b. Prihodnje usmiljenje do Judov v Joelu 2,12–20.

2c. Hram je še vedno stal (Joel 1:13).

2d. Prihodnje nenadno uničenje Jeruzalema.

3. Obdobje po izgnanstvu (po letu 587 pr. n. št.)

3a. Joel v Joel 2:27 in 3:16 imenuje judovsko kraljestvo Izrael, zato je to morda bilo po izgnanstvu severnega kraljestva leta 722 pr. n. št.

3b. Leta 587 pr. n. št. je bilo v suženjstvo odpeljanih še veliko več ljudi.

3c. Nekateri v Joel 2:12–20 vidijo, da Bog obljublja usmiljenje tem posameznikom, ne pa njihovim potomcem.

V: Zakaj mislite, da se je Joel v 1,2 najprej obrnil na starešine? Ali so bili edini, ki jih je prizadela kobilica?

O: Pogosto so prav vladne in verske osebnosti tiste, ki vodijo ljudstvo v neposlušnost. Ko so voditelji neposlušni, ne trpijo le njihovi privrženci, ampak posledice občutijo tudi drugi.

Vendar uradni voditelji niso edini voditelji. Enako pomembno je, da starši posamezno vodijo (ali zavajajo) svoje otroke, starejša generacija pa skupaj usmerja mlajšo generacijo. Ko celotna starejša generacija ne uspe voditi niti z besedami niti z zgledom, trpi mlajša generacija.

V: V Joelu 1 se lahko ljudje sprašujejo, zakaj so, čeprav so nekateri grešili in se odvrnili od Boga, posledice očitno trpeli vsi. Kaj menite o tej navidezni »nepravičnosti« z večne perspektive?

O: Če gledate samo na ta svet, ni le padel v zlo, ampak je tudi nepravičen. Vendar je Bog določil sodni dan, da bo vse postalo pravično. Karkoli se nam zgodi v teh nekaj desetletjih, ki jih moramo preživeti na tej zemlji, je zelo malo v primerjavi z večnim življenjem po smrti.

V: Kako naj v Joel 1,5 zahvalimo Bogu za prihod kobilic, saj 1 Tesaloničanom 5,18 pravi, da naj se zahvaljujemo za vse?

O: Rimljanom 8,28 pravi, da vse stvari (ne le dobre stvari) lahko delujejo skupaj v dobro tistim, ki ljubijo Boga. Hebrejcem 12,5–8 pravi, da Bog kaznuje vernike za njihovo dobro, čeprav je to v tistem trenutku neprijetno.

V: Če bi knjiga Joela 1,1–20 govorila le o tem, kako Bog kaznuje in kako naj se odzivamo v težkih časih, bi bila danes dragocena knjiga za branje. Vendar je Joel tudi zelo preroška knjiga o koncu časov. Kateri verzi v 1. poglavju dajejo majhne namige o tem?

O: Joel 1,12 nakazuje, da se to nanaša na več kot le lokalni pojav, ko pravi: »Resnično, veselje človeštva je usahnilo.« Joel 1,15 omenja Dan Gospodov.

V: V Joel 1:2b–3 se kristjani ne strinjajo, ali izraz »starešine« tukaj pomeni voditelje, starejše ljudi ali oboje. Kako bi lahko bili krivi tako voditelji kot starejši ljudje? Menite, da Joel 1:2b–3 odgovarja na to vprašanje?

O: Gotovo se lahko graja nanaša na oboje. Vendar pa Joel 1,2b–3 omenja, da tega niso slišali od svojih prednikov, hkrati pa imajo zapoved in odgovornost, da to povedo svojim otrokom. To kaže, da ne glede na to, ali se nanaša na politične ali verske voditelje, se gotovo nanaša tudi na starejše ljudi, ki bi morali poučiti mlajšo generacijo.

V: Joel 1,4 omenja štiri vrste kobilic. Čeprav nismo prepričani, kakšne so razlike med temi različnimi hebrejskimi besedami, je bistvo v tem, da ta kazen prihaja v štirih valih. Kateri dve stvari lahko iz tega izvemo o Božji disciplini?

O: Božja sodba je lahko natančna in stroga. Ko se ljudje ne pokesajo, lahko Božja sodba pride v več valovih. Človek se lahko pokesa po katerem koli valu, vendar je zanj lahko težje vrniti se tja, kjer je bil pred zaporednimi valovi.

V: Zakaj bi Bog v Joelu 1,4 poslal te strašne kuge kobilic, če je ljubil Izraelce?

O: Lahko bi začeli sumiti, da blaginja Božjega ljudstva ni bila Božja najvišja prioriteta! Bog je morda želel, da bi bilo njegovo izbrano ljudstvo materialno uspešno, vendar je veliko bolj cenil njihovo poslušnost in duhovno blaginjo. Za nas bi lahko dober starš svoje otroke ljubil preveč, da bi le pasivno sedel in gledal, ko se otroci odpravljajo na pot uničenja.

V: V Joel 1,5 so pijanci pozvani, naj se zbudijo in jokajo, ker (ki) jim je bilo sladko vino odvzeto iz ust. Zakaj bi Bog začel s tako osnovnim, zemeljsko usmerjenim sporočilom? Kako se na to navezuje Joel 1,6–7?

O: Bog se ukvarja z ljudmi tam, kjer so. Pijanci se ne ukvarjajo nujno z veliko stvarmi, razen s tem, kje bodo dobili še več pijače. Namesto da bi jim na začetku govoril o dolgoročnih, duhovnih vprašanjih, Bog opozarja na neposredne, kratkoročne posledice, da ne bodo imeli pijače, po kateri hrepenijo. Dejansko je v slabem položaju vsak, ki svoje upanje na užitek in izpolnitev polaga v alkohol.

V: Katera sta v Joel 1,11 dva različna razloga, zaradi katerih naj bi kmetje žalovali?

O: Kratkoročno bi to pomenilo slabo letino. Joel 1,11 pravi: »ker« (ki) bo uničena letina grozdja, pšenice in ječmena.

Dolgoročno gledano pa bi bila njihova drevesa in trte uničena, tudi če bi kobilice odšle in se nikoli več ne vrnile. Oljke lahko živijo 1.000 let. Če uničiš staro oljko, moraš čakati stoletja, da jo nadomesti novo drevo. Ne gre le za to, da je bila uničena njihova takojšnja proizvodnja, ampak so bili uničeni tudi njihovi proizvodni viri, kar jih bo prizadelo še mnoga leta v prihodnosti. Joel 1:12f celo pravi: »Resnično (ki) se je veselje človeštva izsušilo« (BSB).

V: Zakaj bi v Joel 1:13 neuspešna letina kmetov vplivala na daritve?

O: Če ni pridelka, ni vira za žitne daritve. Če ni ovac in goveda, ker ni hrane za njihovo prehrano, tudi daritve iz njih ne bo. Duhovniki in leviti so bili preživljani tako, da so smeli jesti od daritev, kot tudi z drugo finančno podporo ljudstva. Če obojega ni več, kaj naj duhovniki storijo?

V: Kateri sta v Joel 1:13 dva načina, na katera se lahko »zakladi v Božji hiši« zapravijo?

O: Ljudje jih lahko zapravijo za napačne stvari. Ko ljudje stradajo, bodisi fizično bodisi po evangeliju, medtem ko obstajajo izjemno lepe zgradbe, se bogastvo kopiči namesto da bi se porabljalo. Na primer, vikinški napadi so bili usmerjeni predvsem na samostane, ker so tam našli veliko zlata. Če bi se več zlata prosto porabljalo za revne in za poučevanje evangelija, samostani morda ne bi bili tako izpostavljeni napadom. Mnogi menihi so živeli na otokih ob zahodni obali Irske, kjer so se skrivali pred Vikingi. A čeprav je bil Dublin na Irskem ključna operativna baza Vikingov, so te irske menihe večinoma pustili pri miru, saj z napadi nanje niso mogli pridobiti zlata.

Drugič, Božji denar se lahko zdi nezadosten, ker se zapravlja za napačne stvari ali preveč za stvari drugotnega pomena. Na primer, če je strategija, da se ljudi privabi v cerkev z njeno razkošno zgradbo bolj kot s pridigovanjem evangelija, ali se tako ljudje dotaknejo Svetega Duha in pridejo k Bogu? Ne! Brez razmišljanja je enostavno porabiti denar za lokalne stvari, ki so zelo vidne in nam dajejo dober občutek, namesto da bi denar poslali na oddaljena mesta, kjer je potreba večja.

V: Zakaj bi v Joelu 1,8 devica žalovala za svojim možem?

O: Sion bi žaloval tako, kot bi mlada nevesta ali zaročenka žalovala zaradi smrti svojega novega moža ali zaročenca.

V: V Joel 1,14, ko Bog prinaša kazen in disciplino, kakšno vlogo imamo mi kot kristjani pri poučevanju ljudi, zakaj so te stvari prišle in kako naj se odzovejo na Boga? Kako lahko to storimo, ne da bi delovali samopravno?

O: Ezechiel 33,1–20 in Jeremija 6,17 navajata primer stražarja. Če pride do nesreče in stražar ne opozori mesta, je kriv stražar. Če pa stražar opozori, vendar ga nihče ne posluša, so krivi ljudje, ker so prezrli stražarja, ki je opravljal svojo dolžnost.

Ne smemo primerjati drugih s seboj, ampak raje pokazati, da ne dosegajo Božjih meril. Ne smemo trditi, da so bili tisti, ki so trpeli, bolj krivi od tistih, ki so se rešili, ampak da bodo vsi trpeli še huje, če se ne bodo pokesali in se obrnili k Bogu.

Kot primer lahko izpostavimo, da je orkan Katrina, ki je poplavil New Orleans, prišel nekaj dni pred načrtovanim letnim homoseksualnim festivalom, imenovanim »Southern Decadence«. To ne pomeni, da so bili homoseksualci, ki so prišli v New Orleans, slabši od drugih grešnikov, ki niso prišli. Vendar se bodo vsi grešniki, homoseksualci in heteroseksualci, na koncu soočili s še hujšo sodbo, če se ne bodo pokesali in se obrnili k Bogu.

V: Kako bo izgledal »Dan Gospodov« iz Joela 1,15?

O: »Dan Gospodov« je precej kratek časovni obdobje, a je daljši od enega 24-urnega dneva. Dan Gospodov je bil ob Kristusovem prvem prihodu (Apostolska dela 2:20), in še en Dan Gospodov bo ob Kristusovem drugem prihodu. Razlagalci se ne strinjajo glede natančnega začetka in konca Dneva Gospodovega v Knjigi Razodetja, toda Razodetje govori o tem času.

V: Zakaj se Joel v Joel 1,19 obrača k Bogu?

O: Nekdo bi lahko napačno domneval, da Joél prosi Boga za pomoč, da bi se usmilil ali da ne bi poslal kazni, toda Joél ne počne ničesar takega. Joél tu ne dvomi o Božji kazni; le kliče k Bogu sredi te velike stiske.

V: Kaj je bilo v Joel 2,1.15 ljudem zapovedano storiti, kar se je razlikovalo od zapovedi v 1. poglavju, naj se prebudijo, jokajo, stokajo, so zgroženi, oblečejo raševino in se pritožujejo? Ali je vrstni red v Joel 2,1.15 po zapovedih v Joel 1 pomemben?

O: Ljudem je bilo zapovedano, naj »trobi na ovčjem rogu v Sionu« (ovčji rog ali šofar je bila izraelska trobenta), z drugimi besedami, naj »razglasijo alarm«. V Joel 2,1–10 so to morali storiti, da bi napovedali prihajajočo nesrečo. V Joel 2:15–17 pa so to morali storiti iz drugega razloga: da se zberejo na sveto zborovanje, se pokesajo in prosijo Boga, naj jih prizanese.

Danes bi morali trobiti po istih razlogih, zaradi katerih so takrat trobili v ovčji rog. Morali bi razglasiti Božjo sodbo, tako vernikom kot nevernikom. Prav tako bi morali ljudi pozvati, naj se pokesajo, tako posamezno kot skupaj, da bi nam Bog bil usmiljen.

V: Če bi danes uporabili Joel 2:1,15, kaj bi predstavljal Sion / sveta gora?

O: Sion predstavlja prebivališče Božjega ljudstva, ki je danes v cerkvah.

To ne pomeni le, da naj to oznanjamo kjerkoli živimo, sicer bi bilo zapisano »v deželi« ali kaj podobnega. Poudarek je na tem, da to oznanjamo Božjemu ljudstvu v cerkvi.

To ne pomeni zgolj katere koli visoke gore, kjer bi vsi lahko slišali, saj poudarja, da je treba sprožiti alarm na Božji »sveti gori«. Poleg tega je bila v Palestini gora Karmel višja od gore Sion, vendar je bil Sion sveta gora, na kateri je bilo treba sprožiti alarm.

Danes obstajajo načini za širjenje sporočila, ki imajo lahko večji vpliv, vendar na račun ogrožanja integritete sporočila (ali nas samih). To ni izgovor, da bi opustili širjenje sporočila ali uporabili kompromisna sredstva, ampak moramo sporočilo širiti z vsemi svetimi ali pravičnimi sredstvi.

V: V Joelu 2,1b–2 piše: »Naj se treso vsi, ki prebivajo v deželi, kajti (ki) prihaja dan Gospodov.« Zakaj naj bi se pobožni verniki tresli?

O: Poslušni verniki se ne potrebujejo treseti zaradi sebe, saj bo Bog poskrbel zanje. To ne pomeni, da nikoli ne bodo trpeli ali umrli, ampak da bodo umrli šele takrat, ko jim bo Bog, ki ve, kaj je najboljše, to dovolil. Vendar pa se verniki lahko treso zaradi številnih drugih razlogov.

Za nekrščanske prijatelje: Čeprav verniki ne bi smeli bati pekla zase, se lahko bojijo pekla za svoje neverujoče prijatelje.

Na neprimernem mestu: Razodetje 18:4 vernikom zapoveduje, naj izstopijo iz Babilona, zlobnega sistema z mestom na sedmih gričih, in sicer iz dveh razlogov: a) da ne bi imeli deleža v babilonskih grehih, in b) sicer bi verniki, ki so na napačnem mestu, prejeli nadloge, namenjene nevernikom. Čeprav se današnji učenjaki ne strinjajo, kje ali kaj bo ta prihodnji Babilon (sam Babilon, Rim ali kaj drugega), se vsi strinjamo, da karkoli, kar izgleda tako zlo kot ta Babilon, ni kraj, kjer bi morali biti verniki.

V: Zakaj jim je bilo v Joelu 2,1.15 takrat natančno zapovedano, naj »trobi na ovčji rog«? Zakaj moramo danes »trobi na trobento«?

O: Mestni stražar je imel nalogo, da zapiska s trobento, če se je približeval sovražnik, da bi se vojaki lahko opremili z oklepom in orožjem, da bi se vsi lahko umaknili v mesto in da bi lahko zaprli mestna vrata. Metaforično gledano jim je tukaj naročeno, naj trobijo v ovčji rog, ker se bliža sovražnik in je njihovo edino upanje, da se vrnejo k Bogu. Podobno moramo danes »trobiti v trobento«, da ljudem sporočimo, da bo prišla nesreča in da se morajo obrniti k Bogu ter se pokesati za svoje grehe.

V: Katera vojska je to v Joelu 2:3–11?

O: To je vojska z zlobnimi nameni, ki obkroža Jeruzalem. To se bo morda enkrat izpolnilo pred tisočletjem (Razodetje 16:12–16; 19:19) in drugič po tisočletju (Razodetje 20:7–10).

V: V Joelu 2,6 se ljudje včasih jezijo, ko stvari niso tako dobre, kot so pričakovali; včasih so razdraženi, ko stvari ne gredo po njihovi volji; včasih pa so jezni, ko se zdi, da se stvari namerno obračajo proti njim. Toda Joel 2,6 ne govori o ničemer od tega. Kako Joel 2,6 presega vse to?

O: Ljudje bi ob pogledu na to, kar se bo zgodilo, pobledeli od šoka. Bili bi v stiski, saj bi se njihove bogate zaloge hrane izčrpale v le eni ali dveh urah.

Ko je človek v šoku, se mu v obrazu zmanjša pretok krvi, zato je obraz ljudi s svetlejšo poltjo še bolj bel.

V: Katere stvari danes v Joel 2:6 povzročajo ljudem muko ali bledost obraza, v nasprotju s tem, da so le razdraženi, jezni ali besni?

O: Danes povzročata stisko vojna in terorizem, toda tudi drastična nihanja na borzi lahko pri ljudeh vzbudijo občutek, da je »to konec sveta«. V tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je borza strmo padla, so nekateri v svoji neumnosti storili samomor.

V: Kdaj bo prišel ta Gospodov dan, o katerem govori Joel 2,1–11?

O: To se zgodi v Razodetju, ko Gospod pride, da izvrši sodbo. Zdi se, da gre za isti dogodek, kot je opisano v Psalmu 50,3 in v pismu Judu.

V: Ali Joel 2,1–11 govori o navadnih kobilicah, o invazijski vojski ali o koncu časov?

O: Medtem ko Joel 1:4 govori o lokalni kobilici, Joel 2:2 to sliko razširi na nekaj drugega. Opisuje »veliko in močno vojsko … kakršne še ni bilo v preteklosti in je ne bo niti v prihodnjih vekih«.

V: Ali bi se Joela 2,1–11 lahko navezoval na Razodetje 9,1–11?

O: Oba se nanašata na enkraten pojav posebnih bitij, ki izgledajo kot kobilice. Vendar se razlikujeta, ker kobilice v Joel 2:1–11 ne pustijo ničesar zelenega. Kobilice v Razodetju 9:1–11 se nanašajo na bitja, morda demone, robote, letala, dronov ali druge leteče naprave, ki ne škodujejo nobeni rastlini, ampak boleče pičijo ljudi, ne da bi jih ubile.

V: Ali bi lahko bil Joel 2:10 povezan z Matejem 27:45?

O: Ne. V zadnjih časih bo vladala tema, tema med križanjem pa je bila predznamenje tega. V Mateju 27,45 pa Gospod ni dvignil glasu v prisotnosti svoje vojske (Joel 2,11). Na splošno velja, da kadar poskušamo ugotoviti, ali se dva odlomka nanašata na isto stvar, in če se del besedila sliši enako, del pa je zelo drugačen, se odlomka nanašata na različne stvari.

V: Ali bi se Joela 2,10 lahko nanašal na Razodetje 8,12? Na Razodetje 16,10?

O: Ne. Razodetje 8:12 govori o tem, ko bo udarila tretjina nebeških svetil, Razodetje 16:10 pa o tem, ko bo kraljestvo zveri v popolni temi. Vendar se Joel 2:10 nanaša na zatemnitev zaradi bitij, podobnih kobilicam, ne pa na zatemnitev nebes.

V: Kje naj v Joel 2:12,15 danes trobimo in pozivamo ljudi, naj se obrnejo k Bogu?

O: Očitni odgovor je, da jo moramo trobiti tam, kjer jo lahko slišijo tisti, ki jo morajo slišati. Mnogi ljudje je nikoli ne bodo slišali, če bomo trobili le v naših cerkvah in na biblijskih študijah. Radio (tako krščanski kot nekrščanski), televizija, krščanske spletne strani, objave in komentarji na blogih ter družbena omrežja so nekateri načini za široko širjenje besede. Vendar pa mnogi ljudje potrebujejo tudi bolj osebno sporočilo. Pogovarjajte se s prijatelji in sodelavci, če to dopušča situacija, da bodo slišali.

V: Ali je v Joelovi knjigi 2,12–15, ko je Bog enkrat napovedal nesrečo, sploh mogoče, da se ji izogneš?

O: Da. Ne le v tem odlomku, ampak tudi v Jona 3,9–10, Amos 7,1–6 in Jeremija 18,5–10 je prikazano, da se, čeprav se Bog ne spreminja, njegova razodeta volja do ljudi spremeni, ko se ljudje pokesajo.

V: Kakšen je v Joel 2,17 pomen jokanja med portikom in oltarjem?

O: To je kraj, kjer so duhovniki opravljali službo pri žrtvovanju živali, ki so jih prinesli ljudje. Poleg tega so duhovniki, ko so ljudje prinesli žrtve, smeli vzeti del žrtve za svoje družine. Duhovniki so hodili med portikom in oltarjem, zato se to nanaša na jok duhovnikov.

V: Katera dva dodatna razloga sta v Joel 2,17–18 navedena za trobljenje na ovčjem rogu v Sionu?

O: Dva razloga sta: a) da se Božje ljudstvo prizanese, in b) za Božjo slavo. Z drugimi besedami, da Božje dediščino ne bi postala »sramota, predmet posmeha med narodi«.

To se nanaša na to, da smo sol in luč sveta: svoje luči ne smemo skrivati pod merico, ampak jo moramo pustiti, da sije. Sijanje vključuje razkrivanje resnice in pravičnosti ter njuno nasprotje z zmoto in hudobijo.

V: Katera dva razloga navaja Joel 2,18–19, zakaj bi Božje ljudstvo želelo storiti te stvari? Kako menite, da se to navezuje na to, da smo sol sveta?

O: Verz 18 navaja dva razloga, verz 19 pa ju pojasnjuje.

Bog je ljubosumen na svojo deželo; Bog ne želi, da bi bilo njegovo ljudstvo v sramoto.

Bog prizanese svojemu ljudstvu in jim bo poslal žito, novo vino in olje, da jih bo nasitil.

V: Ali se v Joel 2,20 velika severna vojska in »velik smrad« navezujeta na Ezekiel 39,11–20; Razodetje 16,12–16; in/ali Razodetje 19,17–19?

O: Ne nanaša se na Razodetje 16,12–19, ker se to dogaja pred tisočletjem. Namesto tega se nanaša na bitko Goga in Magoga po tisočletju, ki je opisana tudi v Ezekielu 39,11–20 in Razodetju 20,8–10.

V: Kako se v Joel 2:25 temeljitost Božje obnove primerja s temeljitostjo Božje kazni in sodbe?

O: Joel 1:4 prikazuje temeljitost Božje kazni in sodbe s štirimi vrstami kobilic. Joel 2:25 prikazuje enako temeljitost pri obnovi tistega, kar je pojedla vsaka od štirih vrst kobilic.

V: Kaj je v Joel 2:25–27 presenetljivega v obljubi, ki jo je Bog dal ljudem Siona? Ali se to nanaša na a) tisočletno kraljestvo, b) nebesa in/ali c) čas, ko zdaj živimo na zemlji?

O: S tem, da omenja »vaše sinove in hčere«, ta odlomek nakazuje, da gre za zemljo, ne za nebesa. Joel 2:28 ponuja delni namig. Začne se z besedami »In potem« in se nanaša na nekaj, kar se je izpolnilo v Apostolskih delih 2:17–21. Zato se mora nanašati na nekaj na zemlji pred Tisočletjem. To se je zgodilo kot znamenje, da Sveti Duh deluje na nov način.

Poleg kaznovanja, bodisi s kobilicami bodisi na druge načine, lahko Bog tudi obnovi, celo tisto, za kar menimo, da Bog ne more. Bog lahko prinese blaginjo, da nadomesti slaba leta, in/ali podari daljše življenje. Seveda je večno življenje v nebesih pomembnejše od daljšega življenja na zemlji.

V: Ali se je v Joel 2,28–32 to izpolnilo na dan binkošti v Apostolska dela 2,16?

O: Da, vendar ima tudi to dvojno izpolnitev. To se zgodi na Gospodov dan. Gospodov dan je prišel, ko je Jezus prišel na zemljo, Apostolska dela 2,17–21 pa izrecno navajajo Joela 2,28–32. Gospodov dan je tudi prihodnji čas, ko se bo Jezus ponovno vrnil.

Mnoga preroštva, vključno s tem, imajo dvojno izpolnitev. Izpolnila so se ob Jezusovem prvem prihodu in se bodo ponovno izpolnila ob Kristusovem drugem prihodu.

V: V Joel 2,30–32 lažna religija, imenovana bahajstvo, v knjigi »Bahá’u’lláh in nova doba« (str. 277–278) uči, da se Joel 2,30–32 in Matej 24,29–30 nanašata na Mojzesa, Kristusa in Mohameda, saj so bila njihova učenja prvotno kot sonce, vendar so bila kasneje vsa zatemnjena zaradi pokvarjenosti. Kako bi na to odgovorili?

O: Le domišljija trdi, da se zatemnjeno sonce in luna nanašata na duhovno pokvarjenost. Kristus ne bo le prišel v dobesednih oblakih, kot kaže Apostolska dela 1,9–11, ampak Vsemogočni Bog lahko zatemni sonce in luno in to bo tudi storil. Ne morete si privoščiti, da bi kar koli, česar ne želite, da bi bilo res, preprosto označili za prispodobo.

V: Kako se Joel 2,32 navezuje na Rimljanom 10,13?

A: Rimljanom 10:13 citira Joela 2:32 in kaže, da bodo vsi, ki kličejo Gospodovo ime, tudi pogani, rešeni. Joel 2:31 se nanaša tako na zatemnitev sonca med Jezusovim križanjem kot tudi na zatemnitev, ki se bo zgodila v zadnjih časih. Joel 2:32 se nanaša na oba dogodka hkrati.

V: V Joel 2:32 se to sliši kot lepa, tolažljiva obljuba, dokler ne preberete besed na koncu: »med ostankom, ki ga je poklical Gospod«. Zakaj je za človeka tukaj tako težko biti del tega ostanka (dobesedno »preživelih«)?

O: Iz izgnanstva se je vrnilo le okoli 50.000 Judov. V času Kristusa je Kristusa sprejela le manjšina Judov. Po odvzemu bodo ljudje še vedno prihajali h Kristusu, vendar bodo umrli zaradi svoje vere. Razodetje 6:9 govori o tistih, ki bodo nasilno ubiti zaradi svoje vere med veliko stisko.

V: Kako nas v Joelu 2,32 pozivajo, da ne bomo le kristjani, ampak da bomo med ostankom, med resničnimi »preživelimi«?

O: V duhovnem smislu imamo odgovornost, da vztrajamo do konca, ne glede na to, ali trpimo preganjanje ali mučeništvo ali ne.

V: Kdaj se bo v Joel 3:1–12 zgodila sodba v dolini Jošafata?

O: To se bo zgodilo pred tisočletjem, ob koncu sedemletne velike stiske. Za potek dogodkov si oglejte razpravo o knjigi Razodetja. V delu »Bible Knowledge Commentary: Old Testament« (str. 1319–1322) je zelo obsežen pregledni diagram, ki usklajuje svetopisemska mesta, povezana s koncem časov.

V: Kateri svetopisemski verzi v Joel 3,1–12 so postmilenaristični in kateri so premilenaristični?

O: Pravi kristjani, ki so amilenialisti, verjamejo, da se tisočletje dogaja prav zdaj v nebesih, opisi pred in po tisočletju pa se nanašajo na iste dogodke. Menijo, da je ključna pomanjkljivost premilenialističnega stališča razlikovanje med tem, kar je pred tisočletjem, in tem, kar je po njem.

Preprost odgovor je, da so vsi dogodki, ki jih amilenialisti postavljajo pod vprašaj, premilenialni, razen naslednjih postmilenialnih dogodkov:

Vse v Razodetju 20

Sodba nad zlobnimi angeli: 1 Korinčanom 6:3

Vstajenje nepravičnih: Daniel 12:2; Janez 5:29

Ker se Razodetje 20,7–10 nanaša na Goga in Magoga, nekateri menijo, da so tudi druge omembe Goga in Magoga v Ezechielu 38–39 postmilenaristične. Drugi menijo, da so premilenaristične.

V: Kakšna je v Joelu 3:4 razlika med grehom Filistije ter grehom Tira in Sidona?

O: Sidon ni bil niti sovražnik niti prijatelj Izraela, Tir pa je bil v času Davida in Salomona tesen zaveznik. Res je, da je bila nepravična kraljica Jezabel iz Sidona (1. Kralji 16:31). Ko so Babilonci uničili Jeruzalem, sta Tir in Sidon imela korist od trgovine s zakladi in izraelskimi sužnji.

Bog je obe mesti kaznoval na enak način, kot je prerokoval Joel. Prebivalce Tira je leta 332 pr. n. št. ubil ali zasužnil Aleksander Makedonski. Ob zavzetju mesta je ubil 8.000 ljudi, kasneje še 2.000, 30.000 pa jih je zasužnil. Prebivalce Sidona je kasneje, leta 203 pr. n. št., zasužnil selevkidski kralj Antioh III.

V: Ali omemba Judov med grškimi deželami v Joelu 3,6 kaže na datum po izgnanstvu?

O: Ne. Arvid S. Kapelrud omenja, da je v 6. in 7. stoletju pr. n. št. potekala aktivna trgovina s sužnji (Joel Studies, str. 154–158). Mikenski Grki so prišli v Grčijo malo pred Mojzesovim časom.

Starozavetni učenjak Gleason Archer v delu Encyclopedia of Bible Difficulties, str. 296, omenja, da so v Palestini našli grške kovance iz poznega 6. stoletja iz izdaje Peisistrata, kar bi bilo pred izgnanstvom. Po navedbi številnih omemb grških najemnikov v novobabilonskih dokumentih sklepa: »Glede na takšne podatke je naravnost naivno domnevati, da Joel iz konca 9. stoletja ne bi mogel vedeti ničesar o Grkih, ali si predstavljati, da trgovci s sužnji nikoli niso odšli v grška pristanišča z ujetniki iz bližnjevzhodnih suženjskih plenjenj.«

Ta besedilo o tem, da so prebivalci Tira, Sidona in Filistije prodajali Jude Grkom, »da bi jih poslali daleč od njihove domovine«, dejansko kaže na čas pred Aleksandrom Velikim. Kot poudarja knjiga *When Critics Ask* (str. 301), so Grki v Aleksandrovem času že obvladovali Bližnji vzhod, zato ne bi šli daleč stran. Vse prebivalstvo Tira je Aleksander prodal v suženjstvo, zato sami niso bili v položaju, da bi Grkom prodajali sužnje.

Glejte razpravo o Joelu 1:1 glede datuma.

V: Zakaj so v Joel 3:4–8 Feničani prodajali Jude v suženjstvo?

O: Bili so trgovci in očitno so kupovali in preprodajali kogar koli kot sužnja. Joel to omenja, ker so bili Feničani iz Tira in Izraelci vedno zavezniki in so si v preteklosti medsebojno pomagali. Če obravnavaš svoje prijatelje, kot da jih ne poznaš, ko se znajdejo v težkih časih, kakšen prijatelj si potem?

V: Kaj vemo o Sabejcih iz Joela 3,8?

O: Ti ljudje so živeli v jugozahodnem delu Arabskega polotoka, na območju današnje države Jemen. Tam je bilo starodavno kraljestvo Saba.

Enciklopedija Britannica, 1. zvezek (1956), str. 678–682, prikazuje sabejsko (himjaritsko) abecedo s 28 črkami. Iz nje je razvidno, da ima približno 4 podobne črke z indijsko brahmi abecedo in 5 podobnih črk z aramejsko abecedo. Ima 18 podobnih črk z najstarejšo etiopsko abecedo in 24 podobnih črk z libijsko abecedo. Ima 21 podobnih črk s tamudensko abecedo in 12 podobnih črk s safahitsko abecedo v Egiptu.

V: Zakaj se bodo v Joelu 3:10 nekatere narode zbrale, da bi se bojevale proti Izraelu?

O: To se zgodi dvakrat: pred tisočletjem (Armagedon) in po tisočletju (Gog in Magog). Ker se ti boji odvijajo pred in po tisočletju, nekateri kristjani, imenovani amilenialisti, verjamejo, da je tisočletje simbolično in da se prav zdaj odvija v nebesih, ter da sta ti dve »bitki« le dva opisa iste velike bitke.

V: Joel 3,10 se zdi skoraj nasprotje Miha 4,3. Ali je zapoved v Joel 3,10 nekaj, kar Bog želi, da storijo poslušni verniki, ali pa ta zapoved služi drugemu namenu?

O: To ni zapoved za vernike; gre namreč za razglas med narodi v Joel 3:9. Namen zbujanja narodov je bil, da bi se odločili iti v dolino Jošafata, kjer jih bo Bog sodil v Joel 3:12–13.

V: Ali v Joelu 3,12 Bog sedi, da sodi, ali stoji, da sodi, kot pravi Izaija 3,13?

O: Ker Bog ni omejen na fizično človeško telo, sta obe izjavi metafore. Če pa želite razlikovati med njima, knjiga When Critics Ask na str. 301 poudarja, da Bog »sedi«, da bi vsakogar nepristransko poslušal, in »stoji«, da bi izvršil sodbo.

V: Kako se Joel 3:13 navezuje na Izaija 63:2–4 in Razodetje 14:14–20?

O: Vsi ti odlomki se nanašajo na isti dogodek, le da je v Razodetju 14,14–20 največ podrobnosti. V Razodetju 14,14–16 Sin človekov [Jezus] žanje vernike s zemlje. Nato se v verzih 18–20 obirajo grozdi, da se jih vrže v Božjo stiskalnico jeze. V Izaiju 63,2–4 je Jezusova obleka obarvana s krvjo zaradi stiskanja v stiskalnici jeze.

Božja jeza do človeštva ne prihaja iz nikjer ali iz kakšne zvezdne meglice. Prihaja namreč z zemlje, natančneje iz grešnih življenj, ki jih ljudje živijo na zemlji in ki jih simbolizirajo grozdje. Sok je končni produkt grešnih življenj, ki se bo vrnil na zemljo kot jeza.

V: Kdaj se zgodi dogodek iz Joela 3:15?

O: Sonce se je zatemnilo ob Kristusovem križanju, sonce in luna pa se bosta zatemnila med veliko stisko. Vendar se Joel 3:15 nanaša na bitko v dolini Jošafata tik pred tisočletjem.

V: Kako v Joel 3:16 GOSPOD hkrati »ruje iz Siona« in služi kot »zatočišče za svoje ljudstvo«?

O: Na zemlji je lahko tudi policist ali mornar nežen oče. Koliko bolj lahko je Bog, ki je Vsemogočni, nežen in hkrati zaščitnik!

V: Kateri so v Joel 3:19 možni razlogi, da Bog v tem življenju kaznuje narode?

O: Ko en narod napade drugega, lahko Bog kaznuje prvega. Vendar se Joel 3:19 nanaša posebej na druge narode, ki so napadli Izrael, in na sodbo, ki jih čaka. Edom bo postal »puščavska puščava«; ne bo več obstajal niti kot država niti kot narod.

V: Kdaj bo v Joel 3,19 Egipt opustošen?

O: Dogodki iz Joela 3 se odvijajo v zadnjih časih.

V: Kdaj bo Bog v knjigi Joela 3,20–21 očistil Judovo kri?

O: To se bo zgodilo v zadnjih časih, ko se bo Judov rod vrnil k Bogu. Verjetno gre za isti dogodek kot v Zahariju 12,10–13,1.

V: Kako v Joelu 3,21 posredujemo nujno, a negativno sporočilo v družbi, ki razmišlja pozitivno?

O: Lahko se zgodijo tri stvari: ne bodo poslušali, ker menijo, da to ni pomembno; ne bodo poslušali, ker menijo, da ste skrajni, in spet, da to ni tako pomembno, kot pravite; in ne bodo slišali, ker ste obupali in jim tega sploh ne poveste. Vendar moramo to sporočilo deliti, in četudi večina ljudi ne bo poslušala, bodo nekateri vseeno. Ni vaša krivda, če se odločijo, da ne bodo poslušali, je pa vaša krivda, če imate priložnost, da jim to poveste, pa tega ne storite.

V zahodni družbi, ki ceni »pozitivnost« in ne želi sprejemati opozoril, popravkov ali grajanja, lahko poskušate stvari predstaviti v pozitivni luči, a to ima svoje meje. Težko je ostati zvest evangeliju in jim povedati, da so izgubljeni, grešni, odtujeni od Boga ter da bodo šli v pekel in nato v ognjeno jezero, če se ne bodo pokesali in prosili Boga, naj spremeni njihovo propadlo življenje. Tako kot bi morali »reči ne drogam« in tako kot morate ljubljeni osebi, ki jemlje droge, povedati, da potrebuje pomoč in da mora spremeniti svoje življenje, morajo ljudje slišati, da potrebujejo Boga in da potrebujejo Njega, da spremenijo svoje življenje.

Kako jim to sporočilo posredovati? Najprej molite, ne toliko zase ali za uspešno posredovanje svojega sporočila, ampak zanje in za to, da bodo to sporočilo sprejeli. Vedno iščite primeren trenutek, po možnosti brez motenj, ko bi bili morda dovzetni. Morda začnite z nekaj skupnega, s čimer se strinjate tako vi kot oni. Štefan je to poskusil (čeprav neuspešno) v Apostolskih delih 7,1–50, Pavel pa v Apostolskih delih 17,22–27, Apostolskih delih 23,6 in Apostolskih delih 24,10–15. Bodite pripravljeni deliti svoje pričevanje, kot je to storil Pavel v Apostolskih delih 22,3–21. Delite evangelijsko sporočilo, vendar ne pozabite poudariti tudi nujnosti tega sporočila.

Če boste storili vse te stvari, to še vedno ne bo nujno enostavno. Misliš, da lahko deliš tako dobro kot Jezus, Pavel in drugi apostoli? Verjetno ne. Toda v ušesih nekaterih ljudi niti besede Jezusa, Pavla in drugih niso bile dovolj dobre. Zavedajte se pa, da nam je zapovedano opraviti nalogo, ki bo za mnoge že od začetka neuspešna, da bi bili nekateri, ki poslušajo, rešeni.

V: Kateri so v knjigi Joela nekateri najstarejši rokopisi, ki so se ohranili do danes?

O: Svitki iz Mrtvega morja: (okoli 1. stoletja pr. n. št.) Med svitki iz Mrtvega morja je en izvod knjige Joela, imenovan 4Q78 (=4QXIIc), ki vsebuje Joela 1,10–20; 2,1,8–23; 4,6–21 ter druge manjše preroke.

Nahal Hever je jama blizu Engedija, v kateri je bil najden fragment manjših prerokov v grščini (8 Hev XIIgr), ki vsebuje Joela 1:12–14; 2:2–13; 3:4–9, 11–14, 17, 19–20 (kar v nekaterih Biblijah ustreza 4. poglavju). Napisan je bil med letoma 50 pr. n. št. in 50 n. št. Skrit je bil med Bar-Kokhbovim uporom proti Rimu. Gre za revizijo Septuaginte, narejeno v Judeji, ki je skoraj identična masoretskemu besedilu.

Zvitek Malih prerokov iz Wadi Murabba’at (Mur XII) izvira iz okoli leta 132 n. št. Vsebuje Joela 2:20,26–27; 3:1–5; 4:1–16 ter druge male preroke. Besedilo sledi tradiciji masoretskega besedila.

Na splošno so zvitki iz Mrtvega morja, Nahal Hever in Wadi Murabba’at ohranili naslednje verze iz treh poglavij Joela: 1:10–20; 1:12–14; 2:1, 8–23; 2:2–13; 2:20, 26–27; 2:28–32 (= 3:1–5); 3:1–16; 3:4–9, 11–14, 17, 19–20; 3:6–21 (= 4. poglavje v masoretskem besedilu). Za več podrobnosti glej knjigo The Meaning of the Dead Sea Scrolls.

Krščanski rokopisi Svetega pisma, ki segajo približno v leto 350 n. št., vsebujejo Staro zavezo, vključno z Joelem. Dva od njih sta Vaticanus (325–350 n. št.) in Alexandrinus (okoli 450 n. št.), v katerih so bile knjige dvanajstih manjših prerokov uvrščene pred Izaija. Joel je v celoti ohranjen tako v Vaticanusu kot v Alexandrinusu.

Sinaiticus (340–350 n. št.) vsebuje celotno knjigo Joela, 1:1–4:21.

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na Joela?

O: Prednicejski pisci, ki so se sklicevali na verze iz Joela ali nanje namigovali, so:

Justin Mučenik (okoli 138–165 n. št.) v delu »Dialog z Judom Trifonom«, poglavje 88, str. 243, citira Joel 2:28 in naprej.

Melit iz Sardisa (170–177/180 n. št.) (posredno) omenja »Staro zavezo« in navaja knjige. Dvanajstih manjših prerokov ne navaja posamično, ampak jih imenuje »Dvanajstero«. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, zvezek 8, str. 759

Teofil iz Antiohije (168–181/188 n. št.) citira Joel 2,16 kot besede Joela. Teofil Autoliku, knjiga 3, poglavje 12, str. 115

Irenej iz Lyona (182–188 n. št.) citira Joel 2,28 kot »od preroka« v kontekstu Apostolska dela 2,22–27. Irenej, Proti herezijam, knjiga 3, poglavje 12.2, str. 430

Klement Aleksandrijski navaja Joel 2,28 kot besede preroka Joela. Stromata (193–202 n. št.), knjiga 5, poglavje 13, str. 465

Tertulijan (198–220 n. št.) navaja Joel 2,15 kot besede Joela. O postu, poglavje 16, str. 113.

Tertulijan (198–220 n. št.) »Nato nadaljuje in razglaša proti temu svetu in tej dobi (tako kot so to storili Joel, Daniel in vsi preroki v soglasju), da ›bodo znamenja na soncu, na luni in na zvezdah, narodi bodo v stiski in zmedeni, morje in valovi bodo bučali, srca ljudi pa bodo omagala od strahu in zaradi pričakovanja tistega, kar prihaja na zemljo‹.« O vstajenju mesa, poglavje 22, str. 560–561

Origen (225–254 n. št.) v delu De Principiis, knjiga 2, poglavje 7, str. 285, navaja Joel 2,28 kot besede preroka Joela. Joel 2,28 navaja tudi v svojem Komentarju k Mateju, poglavje 18, str. 426

Novatian (250/254–256/7 n. št.) navaja Joel 2,28 kot besede preroka Joela. »Traktat o Trojici«, poglavje 29, str. 640

Traktat proti Novatianu (okoli 248–258 n. št.)

Kiprian iz Kartagine (248–258 n. št.) navaja Joel 2,12–13 kot besede preroka Joela. »Pisma Kipriana«, pismo 51, poglavje 22, str. 333

Metodij iz Olimpa in Patare (270–311/312 n. št.) navaja Joel 2,21–23 kot besede preroka Joela. »Pogostitev desetih devic«, razprava 10, str. 350

Po Niceji

Afrahat Sirski (337–345 n. št.) Izbrane razlage

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) (posredno, ker omenja dvanajst prerokov) »V Stari zavezi je torej dvaindvajset knjig; … nato preroki, pri čemer se dvanajst šteje kot ena knjiga…« Atanazij, Velikonočno pismo 39, poglavje 4, str. 552.

Efraem Sirski (350–378 n. št.)

Bazilij Kapadokijski (357–378 n. št.)

Ciril Aleksandrijski (444 n. št.)

Ciril Jeruzalemski (okoli 349–386 n. št.) omenja knjige prerokov, tako dvanajstih kot tudi drugih. Mika 3,8 kot v knjigi Mika, Joel 2,28 kot v knjigi Joel, Hagaj 2,4 kot v knjigi Hagaj, Zaharija 1,6 kot v knjigi Zaharija. Katehetska predavanja, predavanje 16.29, str. 122

Ambrož iz Milana (370–390 n. št.)

Gregor Nazianški (330–391 n. št.)

Pacian iz Barcelone (342–379/392 n. št.) se v Pismu 3, poglavje 16.2, str. 58, sklicuje na »preroka Joela«

Gregor iz Nise (okoli 356–397 n. št.)

Didimus Slepi (398 n. št.) citira Joel 2,15–17 kot besede Joela. Komentar k Zahariju 12, str. 305

Sirijska Knjiga stopnic (=Liber Graduum) (350–400 n. št.) namiguje na Joel 2,28 (in Apostolska dela 2,17). Uvod sirijskih urednikov, str. 4

Rufinus (374–406 n. št.)

Janez Krizostom (–407 n. št.) v 9. zvezku »O kipih«, pridiga 3.9, str. 358, navaja Joel 2,16 kot del Joela

Jerome (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Prvo knjigo Mojzesovo, Drugo knjigo Mojzesovo, Tretjo knjigo Mojzesovo, Četrto knjigo Mojzesovo, Peto knjigo Mojzesovo, Pentatevh, Jobovo knjigo, Jozue, sin Naveja [Jozue], Sodnike, Rut, Samuelove knjige (2 knjigi), dvanajst prerokov, Hozejo, Joela, Amosa, Obadija, Jona, Mika, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra, Nehemija. Pismo 53, poglavji 7–8, str. 99–101.

Pelagianec Teodor iz Mopsuestije (392–423/429 n. št.) je napisal celoten komentar k Knjigi Joela.

Avguštin iz Hipona (388–28. avgusta 430 n. št.) v delu »Božje mesto«, knjiga 18, poglavje 27, str. 375, omenja Amosa, Miho, Ozeja in Joela.

Janez Kasijan (oče polpelagianizma) (419–430 n. št.)

Teodoret iz Kira (423–458 n. št.)

V: Katere so v knjigi Joela nekatere razlike v prevodu med hebrejskim izvirnikom in grško Septuaginto?

O: Po navedbah iz dela »The Expositor’s Bible Commentary«, 7. zvezek, str. 235, »se različice LXX [Septuaginta], Peshitta in latinska Vulgata le nekoliko razlikujejo od masoretskega besedila [masoretskega teksta] in med seboj. Nedavno odkriti del knjige Joela iz Wadi Murabba’at … sledi tradiciji masoretskega besedila.« Septuaginta pa vseeno vsebuje manjše dodatke v 1:5, 8, 18; 2:12 in 3:1. Knjigo tudi razdeljuje na tri poglavja, medtem ko jo masoretski tekst razdeljuje na štiri. Tukaj so razlike med masoretskim tekstom (navedenim kot prvim) in Septuaginto v knjigi Joela, s poudarkom predvsem na Joelu 1:1–2:18.

Joel 1:1 »Pethuel« proti »Bethuel« (Septuaginta)

Joel 1:2 »sinovi« proti »otroci«

Joel 1:5 »vsi, ki pijejo vino« proti »vsi vi (množina), ki pijete vino do opitosti«

Joel 1:5 »nad grozdnim moštom; kajti to je odrezano od vaših ust« proti »kajti radost in veselje sta odstranjena od vaših ust«

Joel 1:6 »levica« proti »mladič«

Joel 1:7 »figa« proti »fige«

Joel 1:7 »razklala so moja figova drevesa« proti »zlomila so moja figova drevesa«

Joel 1:7 »izropal mojo trto« v primerjavi z »preiskal mojo trto«

Joel 1:8 »žalujte kot devica« proti »žalujte bolj kot devica«

Joel 1:9 »so bili iztrebljeni« proti »so odstranjeni«

Joel 1:9 »Duhovniki … žalujejo« proti »Žalujte, duhovniki«

Joel 1:10 »uničena« proti »posušena« (Septuaginta) proti »zmedena« (latinščina in 1:11)

Joel 1:10 »oljnica se poveša« proti »olje je redko«

Joel 1:11 »Sramujte se, kmetje, jokajte, vinogradniki« proti »kmetje so izčrpani«

Joel 1:11 »s polja« proti »z polja«

Joel 1:12 »figa« proti »fige«

Joel 1:12 »ker se je veselje izsušilo iz sinov človeških« proti »ker so sinovi človeški odpravili veselje«

Joel 1:13 »preživeti noč v raševini« v primerjavi z »spati v raševini«

Joel 1:15 »Gorje« proti »Gorje, gorje, gorje«

Joel 1:15 »uničenje od Vsemogočnega« proti »nesreča za nesrečo«

Joel 1:16 »Ali ni hrana odrezana?« proti »Vaše meso je bilo uničeno«

Joel 1:17 »Seme se suši pod grudami; skladišča so opustošena; žitnice so porušene« proti »Telice so se prestrašile pri svojih jaslih, zakladi so izčrpani, stiskalnice za vino so porušene«

Joel 1:18 »Kako stokajo živali! Črede živine so vznemirjene« proti »Kaj naj si shranimo? Črede goveda so žalovale«

Joel 1:18 »trpijo kazen« v primerjavi z »so opustošene« (Septuaginta, Vulgata)

Joel 2:2 »gosta tema« proti »megla«

Joel 2:2 »ljudje« v primerjavi z »ljudje bodo razpršeni po gorah kot jutro«

Joel 2:3 »raj Eden« proti »raj užitkov«

Joel 2:4 »tečejo« proti »preganjajo«

Joel 2:6 »vsi obrazi se segrejejo« v primerjavi z »vsak obraz bo kot črnina kotla« (Septuaginta, Targumi, Vulgata)

Joel 2:8 [ni navedeno] v primerjavi s Septuaginto, ki pravi: »in nihče se ne bo oddaljil od svojega brata: hodili bodo obremenjeni s svojim orožjem«

Joel 2:11 »strašno/grozno« proti »slavno«

Joel 2:11 »prenašajte to« v primerjavi z »upirajte se temu«

Joel 2:16 »zberite otroke, zberite dojenčke« v primerjavi z »zberite dojenčke«

Joel 2:17 »za pregovor med narodi« v primerjavi z »da bi pogani vladali nad njimi«

Joel 2:18 »bo ljubosumen … in se bo usmilil svojega ljudstva« v primerjavi z »je bil ljubosumen … in je prizanesel svojemu ljudstvu«

Bibliografija za to vprašanje: hebrejski prevod je iz Jay P. Greenove Literal Translation, prevod Septuaginte pa iz prevoda Sir Lancelota C.L. Brentona The Septuagint: Greek and English. Uporabljeni so bili tudi The Expositor’s Bible Commentary ter opombe v biblijskih izdajah NASB, NIV, NKJV in NRSV.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible