< Vprašanje o Svetem pismu iz Malakija

V: V Mal 1,1, kdaj je bila napisana knjiga Malaki?

O: Knjiga Malaki tega ne navaja. Ena domneva je, da je bila napisana okoli leta 433 pr. n. št., drugi pa domnevajo, da med letoma 470 in 460 pr. n. št. Trije razlogi za to so, da je bil tempelj že nekaj časa obnovljen, da so bili obnovljeni obzidja in da je Malaki uporabil besedo za guvernerja, ki je bila znana šele v obdobju po izgnanstvu.

V: Ali je v Mal 1,1 »Malaki« ime preroka ali se je sam imenoval za glasnika?

O: Pravi kristjani se v tem ne strinjajo.

1. Beseda »Malaki« lahko pomeni »poslanec« in se v Malaki 3,1 uporablja prav v tem pomenu. Za razliko od imen, kot so Zaharija, Abram in druga, se kot osebno ime nikjer drugje ne pojavlja.

2. Tudi druga imena, kot je David, drugje niso znana kot imena. Morda gre za skrajšano obliko imena »Malachija« (»poslanec Jahve«) ali kaj podobnega. Malaki 3,1 je verjetno besedna igra z Malakijevim imenom.

V: Ali je v Mal 1,1 Malaki napisal angel?

O: Beseda »Malaki« lahko pomeni glasnik. V grščini beseda za glasnika (angelos) pomeni tudi angel. Vendar ni nobenega drugega dokaza razen Malakijevega imena, ki bi podprl domnevo, da je bil Malaki angel.

Nekateri pisci zgodnje Cerkve so menili, da bi to lahko bilo res. Vendar mi tega ni uspelo potrditi pri cerkvenih piscih iz prednicejskega obdobja, potem ko sem pregledal sklice v 1. Klementovem pismu, Pismu Diognetu, Justinu Mučeniku in Tertulijanu. Tertulijan je v delu »Odgovor Judom«, v 9. poglavju, sicer zapisal, da so bili mnogi v Stari zavezi »angeli« v smislu, da so bili glasniki. Vendar Tertulijan nikjer ne namiguje, da bi bili kaj drugega kot navadni ljudje.

V: Ali je bila v Mal 1,1 Malakijeva naloga, da opogumi obupane Jude, saj se prerokbe Hagaja in Zaharija niso uresničile, kot trdi Asimovov vodnik po Svetem pismu na str. 670–671?

O: Ne in ne. Malaki 1–2 nista namenjena predvsem spodbujanju Judov. Gre bolj za pojasnilo, ki kaže, da neiskreno čaščenje Bogu ne pomeni veliko. Malaki 3 in 4 sta hkrati obsodbena in spodbudna, pa tudi nekoliko zastrašujoča. V Novi zavezi ima Knjiga Razodetja podoben ton.

Čeprav se prerokbe Hagaja in Zaharija v Malakijevem času še niso uresničile, so ljudje tako pred Kristusom kot danes te prerokbe prepoznali kot povezane z Mesijo. Nekatere prerokbe, kot so Zaharija 12–14, se bodo izpolnile ob Kristusovem drugem prihodu.

V: Kako je v Mal 1,2–4 Bog ljubil Jakoba in sovražil Ezava?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati tri točke.

Ljudstvo, ne posameznik: Kontekst so »gore« in »dedovanje« Edoma (Malaki 1,3) ter »dežela nepravičnosti in ljudstvo, nad katerim je Gospod večno ogorčen« (Malaki 1,4). To je bilo napisano dolgo po Ezavovi smrti.

Stopnje ljubezni: To je tudi judovska idiomatična figura, imenovana antitetični paralelizem. To ne kaže sovraštva do Ezavovih potomcev, ampak razliko med stopnjo ljubezni, ki je bila dana Jakobu in ki je bila Ezavu odrečena. Za več informacij o tem, da ima Bog »pravico« do posebne ljubezni do nekaterih, ki jo drugim odreka, si oglejte razpravo o Rimljanih 9:13.

Pogoji pogodbe: Besedi »ljubezen« in »sovraštvo« so se pojavljali v pogodbah tistega časa. Poznamo vsaj tri primere, kjer sta »ljubezen« in »sovraštvo« uporabljeni v pogodbah o suverenosti za označevanje »izbranih« in »zavrnjenih«. To je skladno s starozaveznim pomenom »zavezne ljubezni«, ki šele sekundarno pomeni čustvo, v prvi vrsti pa izbiro.

V: Zakaj bi v Mal 1,4 Bog preprečil Ezavovim potomcem (Edomcem), da bi ponovno zgradili svoje mesto?

O: To je bilo del kazni za edomski narod.

V: Kako verniki v Mal 1,6–8,12; 2,1 včasih ne častijo Boga, kot bi morali?

O: Boga kot Očeta, Gospodarja in Kralja lahko ne častijo na vsaj štiri načine.

Odnos: Svet nas lahko zavede v nehvaležnost. Lahko delamo stvari le mehanično. Verniki lahko pozabijo biti hvaležni, spoštljivi in pobožni ter dvomijo v Božjo previdnost. Verniki lahko kažejo pomanjkanje ljubezni do Boga in drugih.

Besede: Morda ne častijo Boga v tem, kar drugim govorijo o Njem. Poleg tega, da izrecno govorijo slabe stvari, lahko uporabljajo neformalni ton, ki kaže na pomanjkanje spoštljivega odnosa.

Dejanja: Morda niso poslušni in počnejo stvari, ki jih Bog ne želi, da bi počeli. Rimljanom 14,23 pravi, da je vse, kar ni storjeno iz vere, greh.

Nedejavnost: Verniki lahko bodisi ne storijo tistega, kar Bog želi, bodisi stvari opravljajo le polovično. Jakob 4,17 pravi, da je greh, če nekdo ve, kaj bi moral storiti, pa tega ne stori.

V: Kateri so v Mal 1,10.13 nekateri načini, na katere ljudje danes slepo darujejo Bogu neprimerne daritve?

O: Eden od problemov je, ko menite, da Bogu delate uslugo, ker mu nekaj darujete. Bog vam je dal vse, vse mu dolgujete, in Bogu ne delamo nobenih uslug. Lahko pa počnemo stvari, ki mu ugajajo, in ga poslušno ljubimo. V resnici Bogu ne dajemo; raje mu vračamo.

Drugi problem je misliti, da Bogu ni mar, ali si daš vse od sebe, le malo manj ali pa si le simbolično prizadevaš. Ne le Bog, ampak tudi drugi vidijo, ko le mehanično opravljaš svoje dolžnosti in si le simbolično prizadevaš. Ko si v cerkvi ali službi na položaju učitelja ali voditelja, je lahko boleče očitno, če nisi resnično predan Bogu, ampak deluješ le na pol.

Tretji problem, povezan z drugim, je sklepanje kompromisov pri tem, kar daješ Bogu, tam, kjer Bog tega ne želi. Duhovniki tistega časa so žrtvovali katero koli žival, ki so jim jo prinesli; navsezadnje je bilo meso, ki so ga dobili, enako, in koga briga, kaj je Bog zapovedal? Podobno so pridobivanje denarja z dvomljivimi sredstvi, uporaba nepoštenih besed ali sredstev, da bi donatorje spodbudili k darovanju, ter izrekanje stvari, ki so v nasprotju z Božjo besedo, ker je to tisto, kar ljudje želijo slišati, vse kompromisi v voditeljevi poslušnosti Bogu. Tudi to, da se vzdržimo izrekanja tega, kar je rekel Bog, ker ljudje tega ne želijo slišati, je kompromis.

Bog je te kompromise vzel resno. Bog ni okleval niti pri tem, da je preklel svoje lastne duhovnike, ko so mu nesincero služili. Ubil je Eliova dva sinova v 1. Samuelovi knjigi 2:22–36; 4:11.

V: Zakaj je Bog v Mal 1,10 šel tako daleč, da je zahteval, naj se zaprejo vrata templja?

O: Bog ni le prezrl polovičnega in neiskrenega čaščenja ter žrtvovanja; te stvari so ga motile.

V: Zakaj je Malaki v Mal 1,11 tukaj omenil čaščenje poganov?

O: To je bilo mišljeno kot presenečenje.

1. Prvo hebrejsko besedo lahko prevedemo kot »Da, resnično!«

2. Malaki pravi, da se bo to zgodilo ne glede na to, ali bodo judovski duhovniki poslušni ali ne.

3. Ne le da bi pogani častili Boga, ampak bi se žrtvovanja opravljala povsod. Vsi judovski duhovniki so vedeli, da se je v tistem času žrtvovanje smelo opravljati le v »njihovem« templju.

V: Kdaj je v Mal 1,13–14 čaščenje za Boga naporno in dolgočasno?

O: Kadar je čaščenje prisiljeno, polovično ali hinavsko, ni dolgočasno le za ljudi, ki se pretvarjajo, da častijo Boga, ampak je lahko dolgočasno tudi za Boga.

V: Kako bi Bog v Mal 2,3 lahko pokvaril njihovo potomstvo?

O: Na tri načine.

Pridelek: Bog bi lahko poskrbel, da kmetje ne bi imeli dobrega pridelka, ker niso posvečali Bogu ustrezne pozornosti.

Otroci: Bog bi lahko povzročil, da bi njihovi otroci umrli, tako kot je v 2. Samuelovi knjigi 12:14,18 povzročil smrt prvega sina Davida in Batšebe.

Na splošno bi Bog lahko poskrbel, da bi se sad njihovega truda izjalovil pred njihovimi očmi.

V: Kako je v Mal 2,6 Levi hodil z Bogom v resnici in miru, saj sta Levi in Simeon v 1 Mz 34,25 prevarala celo mesto in ga pomorila?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati dve točki.

Odpuščanje: Ko Bog komu odpusti, mu odpusti popolnoma in njegov greh šteje, kot da ga nikoli ni storil. Zato Bog ne le Levija, ampak tudi druge, kot je David, šteje za pravične, ne zato, ker ne bi grešili, ampak zato, ker jih je Bog po tem, ko so grešili, naredil pravične tako, da jim je odpustil grehe in jih očistil.

Življenje: Nihče, ki je Božje dete, ne ostaja v grehu, kot pravi 1. Janezovo pismo 3,6–9.

V: Kako v Mal 2,8 lažnivci med duhovniki in pastorji povzročajo, da drugi spotikajo?

O: Hinavski duhovniki in služabniki vplivajo na druge tako, da lažno nakazujejo, da resnica in poslušnost za Boga nista pomembni. Konec koncev so duhovniki in jim to uspeva – vsaj dokler niso sodeni.

Poleg tega bodo ljudje, ki zaupajo duhovnikom namesto Bogu, spotaknili se, ko bodo videli, da duhovnik pade.

V: Ali imamo v Mal 2,8 dober izgovor, da spotaknemo, ko vidimo lažne duhovnike ali služabnike?

O: Ne. Zgodnji kristjani so imeli toliko izgovorov, kot jih imamo danes, in tudi zanje ni bilo dobrih izgovorov.

Judas Iškariot je bil eden od dvanajstih apostolov, a je bil po Janezu 12:6 tat. Judas je, tako kot drugi, lahko izganjal demone in pridigal evangelij, kot piše v Mateju 10:1,7–8.

Jezabel je mnoge zavedla v Razodetju 2:20–23.

Diotrefe je bil cerkveni voditelj, ki ni hotel priznati Janezove avtoritete (3. Janezovo pismo 9–10).

Lažni apostoli niso priznali Pavlove avtoritete v 2. pismu Korinčanom 11,5–7.

Celo Peter je bil hinavski do poganov, ko mu je Pavel ugovarjal v Pismu Galatcem 2:11–16.

Celo Pavel in Barnaba, misijonarja, ki sta ljubila Gospoda, sta se sprla glede tega, ali naj ju spremlja Marko (Apostolska dela 15:36–41). (Čeprav sta se očitno kasneje pomirila, kot kaže 2. pismo Timoteju 4:11.)

Vendar pa takšni ljudje ne bi smeli biti kamen spotike za nas, če naša vera, upanje in pouk temeljijo na Bogu, ne na ljudeh. Lažni učitelji so vedno prisotni, vendar jim ne smemo posvečati pozornosti (2. Timotej 3,5), prav tako pa se moramo izogibati lenuhom (2. Tesaloničanom 3,6) in tistim, ki zavračajo apostolsko učenje (2. Tesaloničanom 3,14–15). Kar zadeva ljudi, ki so neiskreno pridigali pravo evangelij, iz zavisti in prepira ter povzročali težave Pavlu, je Pavel v Filipljanih 1,15–18 rekel, naj se veselimo, ker so pridigali pravo evangelij.

V: Zakaj je bilo v Mal 2,9 poetična pravica, da je Bog pokvarjene duhovnike naredil prezirljive v očeh drugih?

O: Pokvarjeni duhovniki so povzročili, da je bilo Božje ime pred drugimi oskrunjeno, zato je bilo primerno, da so jih tudi drugi imeli za sramotne. Pokvarjeni duhovniki so povzročali, da so drugi spotikali, in če so bili na koncu prezirani, potem jim drugi ne bi več posvečali pozornosti in se ne bi več spotikali.

V: Kako je v Mal 2,10 Bog tukaj naš Oče?

O: Bog je naš Oče v več kot enem smislu. Vendar pa Malaki 2:10 omenja Boga kot Stvarnika, zato se verjetno nanaša na Boga kot Stvarnika vseh ljudi.

Čeprav bi se »Oče« lahko nanašal na Jakoba kot prednika Judov, se verjetneje nanaša na našega Stvarnika.

V: Kaj pomeni v Mal 2,11 izraz »hči tujega boga«?

O: Ta pesniški izraz pomeni, da so se moški poročili z ženskami, ki so častile idole. V dobrem krščanskem zakonu sta mož in žena najprej predana Bogu, šele nato drug drugemu. A zamislite si, da bi bila žena ali mož najprej predana svojemu poganskemu bogu, šele nato svojemu zakonskemu partnerju. Verujoči ženi ali možu je težko deliti upanja in radosti svojega partnerja, če ta vključujejo versko službo demonu ali idolu. Pravzaprav se sploh ne smemo poročiti z neverniki, kot pravi 2 Korinčanom 6,14–16. Če pa je vernik že poročen z nevernim zakoncem, se ne sme poskušati ločiti od njega, kot pravi 1 Korinčanom 7,10–16. Namesto tega naj poskuša privesti tega partnerja k Gospodu.

V: Ali naj Judje v Mal 2,14–16 takrat niso smeli razvezati svojih žena ali pa naj so se razvezali s svojimi poganskimi ženami, kot nakazuje Ezdr 10,11–44?

O: Malaki govori o judovskih moških, ki se ločujejo od svojih judovskih žena in se poročajo s poganskimi ženami.

V: Zakaj v Mal 2,16 Bog sovraži ločitev?

O: Malaki 2 nakazuje, da je razlog v tem, da je Bog nameraval, da bi oba postala [in ostala] eno. Med odraslimi med razvezo pogosto pride do velike duševne bolečine. Koliko težje pa je to lahko za otroke. 1 Korinčanom 7,14 omenja otroke kot del razloga, zakaj naj ženska ostane poročena celo z nevernim možem.

V: Zakaj sta v Mal 2,16 razveza in nasilje, s katerim se pokriva oblačilo, tukaj navedena skupaj?

O: Čeprav lahko razveza včasih vodi do nasilja, večinoma temu ni tako. Vendar pa gre pri razvezi pogosto vsaj za eno stranko, ki išče lastno udobje, ugodje ali morebitne priložnosti (romantične ali kakršne koli druge), ne da bi se menila za stisko in škodo, ki jo povzroča zakonskemu partnerju, otrokom in družini. Podobno tudi nasilno ravnanje pomeni iskanje lastne koristi, ne da bi se sploh pomislilo na škodo, ki jo povzroča drugim. Oba primera sta nasprotje ljubezni in sočutja do drugih.

V: Kako v Mal 2,17 besede nekaterih ljudi utrudijo Boga?

O: Na nekatere molitve Bog odgovori z »ne«, ker niso dobre za nas ali za druge. Vendar pa je Bog rekel, da na druge molitve sploh ne bo odgovoril, in te so očitno le utrudljive za Boga. Obstaja vsaj štirinajst razlogov, zakaj Bog včasih ne odgovori na molitve.

1. Ne za potrošnjo za naše strasti. Jakob 4:3

2. Prošnje morajo biti za dobre stvari. Matej 7:11

3. Ni Božja volja, da jih dobimo. Marko 14:36

4. On sliši, vendar moramo počakati. Daniel 10:12–14

5. Naše molitve so preprosto prazno ponavljanje. Matej 6:7

6. Vendar moramo [smiselno] vztrajati. Luka 11:5–10; 18:1–7

7. Potrebujemo samokontrolo (1. Petrov 4:7), sicer smo dvomljivi. Jakob 1:7–8

8. Grešili smo, na primer z razvezo. Malaki 2:13–14

9. Ne upoštevamo Boga in njegove zapovedi. Zaharija 7:13; Pregovori 28:9

10. Ne upoštevamo krika revnih. Pregovori 21:13

11. Ne upoštevamo svojih žena. 1. Petrov 3:7

12. Bog nas ne bo uslišal, če še vedno častimo idole. Ezekiel 8:8–18

13. Naše roke so polne krvi. Izaija 1:15

14. V svojih srcih gojimo greh. Psalm 66:18–19; ali pa smo hudobni, Pregovori 15:29; Izaija 59:1–3; ali pa se delamo gluhe do revnih (Pregovori 21:13). Bog nas ne sliši, ko se odločimo, da ne bomo poslušali Boga. Zaharija 7:11–14.

V: Kdo so v Mal 3,1–3 ti glasniki?

O: Prvi glasnik je Janez Krstnik, kot je razvidno iz Mateja 11:10 in Luka 7:27. Tudi Irenej iz Lyona (182–188 n. št.) v delu Proti herezijam, knjiga 3, poglavje 11, pravi, da je bil to Janez Krstnik. Ko je omenjen Gospod, je glasnik zaveze tukaj Jezus Kristus.

V: Ali je bil Jezus Kristus v Mal 3,1 angel?

O: Ne, ne v običajnem pomenu. Jezus je bil Božji glasnik. V najširšem smislu, ker je angel glasnik, bi lahko rekli, da je Jezus opravljal vlogo glasnika/angela. Vendar v običajnem pomenu Jezus ni angel, kot navaja Pismo Hebrejcem 1,5–6. Pismo Hebrejcem 2,16–17 kaže, da je Jezus prevzel človeško naravo, v nasprotju z angelsko. Pavel je v Pismu Galatcem 4,14 dejal, da so ga Galatci sprejeli, kot da bi bil angel. Pavel pa s tem ni hotel reči, da je bil kaj drugega kot človek.

V: Na kakšne načine se v Mal 3,5 lahko izkorišča delavce in vdove?

O: Delavci, ki delajo za plačo, so v nasprotju z ljudmi, ki imajo toliko zemlje ali naložb, da ne potrebujejo dnevnega dela. Tukaj je vsaj štiri stvari, o katerih je vredno razmisliti.

1. Predstavljajte si pogajanja, v katerih želite nekaj kupiti od nekoga, ki je v stiski. Morda bi lahko izpogajali nižjo ceno, toda do katere točke ne bi šli nižje – čeprav bi oseba v stiski nerada pristala –, ker bi s tem izkoriščali drugo osebo? Nekateri ljudje te točke sploh nimajo. Morda se vprašate: če Bog vidi vaše pogajanje (in to tudi počne) in če bi drugi slišali za vaše pogajanje, v katerem trenutku bi prenehali misliti, da ste dober pogajalec, in bi vas imeli za brezčutnega in nepravičnega?

2. Včasih ljudje izkoriščajo druge s pomočjo strahu. Prebral sem o pogajanjih za zemljišče, na katerem je stala strukturno nevarna hiša. Prodajalci so zelo jasno povedali, da je na zemljišču hiša, v kateri ni varno bivati in jo je treba podreti. A še preden je bila prodaja sklenjena, je izbruhnil požar, ki je popolnoma pogorel propadajočo hišo. Zato je odvetnik kupca zahteval, da se zemljišče proda po nižji ceni, saj propadajoče hiše ni bilo več. Hiša bi bila tako ali tako porušena, a odvetnik je izkoristil strah prodajalcev, da bi jih nepravično izkoristil.

3. Včasih se izdelek ali storitev proda po dogovorjeni ceni, vendar se po prodaji prištejejo številne provizije, s katerimi kupec ni bil seznanjen. Prav tako mnogi investicijski skladi prikazujejo svoje letne donose, vendar so ti navedeni pred odbitkom provizij. Pri nekaterih skladih lahko provizije znašajo kar 50 % dobička. Napačno ni bilo to, kar so povedali; napačno je bilo to, kar so skrivali in česar niso razkrili.

Po drugi strani pa je izvajalec programske opreme oddal ponudbo za delo in izgubil proti ponudniku z nižjo ceno. Zato je za celotno delo ponovno oddal ponudbo za samo 1 dolar. Zaradi vseh zahtev po spremembah je na koncu pri tem naročniku ustvaril dober dobiček. Nič ni narobe s provizijami in zahtevami po spremembah, ki prinašajo dobiček. Vendar pa je treba te potencialnim kupcem razkriti vnaprej, ne pa jih vtihotapiti kasneje.

4. V antiki je veliko dela vključevalo fizično delo. Čeprav nekatera dela, kot je tkanje, tega niso vključevala, vdova morda ni imela moškega, ki bi se zanjo zavzel, če bi jo izkoriščali ali ji zadrževali plačo. Kadarkoli ste v položaju, ko lahko izkoristite nekoga, samo zato, ker vam to lahko uspe, se spomnite, da vas Bog opazuje in da boste morali dati račun za vse, kar ste storili, in za vse, kar ste zadržali.

V: Ali Mal 3,6 kaže, da bo Bog vedno komuniciral z novimi razodetji in svetimi spisih, kot trdijo nekateri mormoni?

O: Po knjigi *When Cultists Ask* (str. 90) mormoni, kot je Van Gordon, trdijo, da ker se Bog ne spreminja in je nekoč uporabil razodetje ter nova svetopisemska besedila, to počne vedno.

Logično je, da ne smemo zamenjati Božjih načinov delovanja, ki se lahko spreminjajo, z Bogom samim, ki je nespremenljiv.

Ena od ključnih lastnosti Boga je, da ne laže (Številke 23:19; Hebrejcem 6:18), in Bog si ne nasprotuje. Nekateri mormonski preroki so podali zelo čudna učenja. Na primer, Brigham Young je pridigal, da je Adam naš Bog in Oče, edini Bog, s katerim imamo opravka (»Journal of Discourses«, zvezek 1, str. 50–51). Ne smemo poskušati opravičevati čudnih naukov, vključno z nauki Brighama Younga, s sklicevanjem na idejo, da se mora Bog spreminjati.

V: Kako lahko v Mal 3:8–10 ljudje okradejo vsevednega, vsemogočnega Boga?

O: Očitno Bog ne bi bil »oropan« hvale, časti in daritve, ki mu pripadajo, če si tega ne bi sam dovolil, tako da nam je dal svobodo, da se tako odločimo.

Vendar se Bog ne da zasmehovati in na koncu nihče ne bo ušel kazni.

V: Ali naj verniki danes v skladu z Mal 3,10 plačujejo desetino svojega denarja?

O: Od Kristusove smrti in vstajenja kristjane vodi Duh, ne pa zakon (Gal 5,18; glej tudi Kol 2,14), zato nimamo »pravila«, da moramo dati natanko deset odstotkov. Ker pa smo svoje življenje posvetili Kristusu, mnogi kristjani dajejo več kot deset odstotkov, ne da bi sledili pravilu, ampak iz ljubezni in hvaležnosti do Kristusa. V nekem smislu »deset odstotkov« opredeljuje osnovo za radodarnost pri darovanju.

V: Ali Mal 3,10 uči, da se nam bo desetina v tem življenju vedno finančno izplačala?

O: Ne. Morda bomo na koncu materialno tako bogati kot Jezus, Pavel in ostali apostoli. Nobeden od njih ni imel nobenega materialnega bogastva, o katerem bi bilo vredno govoriti. Za podrobnejši odgovor glej knjigo Hard Sayings of the Bible, str. 351–352.

V: Zakaj nekateri v Mal 3,14 menijo, da je služba Bogu zaman?

O: S svetovnega vidika je služba Bogu pogosto finančno nespametna in fizično nevarna. Vendar 1 Korinčanom 1,18–26 pravi, da je Božja modrost za svet neumnost. Z večnega vidika je služba Bogu najpametnejša dolgoročna naložba v prihodnost, ki jo lahko naredimo.

Druga točka je, da je nesmiselno služiti Bogu polovično. Kakor pravi Jakob 1:6–8, tisti, ki so dvomljivi, ne bodo ničesar prejeli od Gospoda.

V: Ali Mal 4,1 in Am 2,9 učita o popolnem uničenju, kot trdijo nekateri adventisti sedmega dne?

O: Ne. Malaki 4,1 pravi, da bodo arogantni in vsi storilci zla kot slama in da »jim ne bo ostalo niti korenine niti veje«. Brez vej pomeni brez potomcev, brez korenine pa pomeni, da so uničeni tako, da ne morejo nikoli več zrasti. Podobno, ko Amos 2,9 pravi, da so bili Amorejci uničeni, to pomeni le, da so bili ubiti, in ne omenja ničesar o tem, kar sledi po smrti.

V: Kako v Mal 4,2 vzhaja sonce pravičnosti z zdravilno močjo v svojih krilih?

O: Ta čudovit pesniški izraz ima dva pomena.

Na osebni ravni jim bo Bog odpustil grehe in jih ozdravil njihove nepravičnosti.

Na skupinski ravni pa bo Bog, ko se bo Božje ljudstvo obrnilo k Njemu, ozdravil njihovo deželo, kot je obljubil v 2. Kroniki 7:14.

V: Kdaj in kako bodo verniki v Mal 4,3 poteptali nepravičnike?

O: V Judovem pismu 14–15 piše, da bo Kristus, ko se bo ponovno vrnil v zmagoslavju, prišel z neštetimi svojimi svetimi. Vendar niti Malaki 4,3 niti Judovo pismo ne pravita, da bodo verniki kogar koli ubili. Malaki 4,3 preprosto pravi, da bodo nepravični »pepel pod vašimi stopali«.

V: Kdo je ta Elija v Mal 4,5–6?

O: To je Janez Krstnik, kot pravi Jezus v Mateju 11:14 in Mateju 17:12–13.

V: Kako so se v Mal 4,5–6 otroci vrnili k svojim očetom in očetje k svojim otrokom?

O: To se je zgodilo, ko se je veliko ljudi pokesalo po tem, ko so slišali sporočilo Janeza Krstnika. Ljudje so se vrnili k navadam svojih pobožnih prednikov in tako učili tudi svoje otroke.

Na žalost niso vsi poslušali Janeza Krstnika, kot kaže Luka 7:29–35.

V: Ali se Mal 4,5–6 nanaša na krst za mrtve, kot je trdil mormonski apostol James Talmage v knjigi The Vitality of Mormonism, str. 71?

O: Ne, in sicer iz treh razlogov.

1. Ta verz se ne nanaša na krst, na mrtve ali na kateri koli zakrament ali obred. Namesto tega se nanaša na Janeza Krstnika, ki je deloval kot predhodnik Jezusa in je ljudi ponovno usmerjal k Bogu.

2. Niti mormoni niti drugi niso našli nobenega dokaza o krstu za mrtve v zgodovini, dokler tega ni v Pavlovih časih prakticirala lažna verska skupina, imenovana cerintijanci.

3. Težko je verjeti, da bi celo mormoni to šteli za krst za mrtve. Za mormone je krst za mrtve skrivni obred, ki ga smejo gledati le mormoni s tempeljskimi pravicami. Janez je to počel na odprtem, medtem ko je krščeval, pa so prihajali in odhajali skeptični farizeji in pismouki.

V: Kateri so v Mal nekateri najzgodnejši rokopisi, ki so se ohranili do danes?

O: Svitki iz Mrtvega morja: (okoli 1 pr. n. št.) Med svitki iz Mrtvega morja sta 2 izvoda knjige 12 prerokov, imenovana 4Q76 (=4QXIIa) in 4Q78 (=4QXIIc). (The Dead Sea Scrolls Translated, str. 478–479)

4Q76 vsebuje Malaki 2,10–17; 3,1–24

4Q78 vsebuje Malaki 3,6–7?

Pergament iz Nahal Heverja in pergament iz Wadi Murabba’ata ne vsebujeta Malakiha.

Na splošno so v zvitkih iz Mrtvega morja ohranjeni naslednji verzi iz Malakija: 2,10–17; 3,1–24. Za več podrobnosti glej knjigo The Meaning of the Dead Sea Scrolls.

Krščanski rokopisi Svetega pisma, ki segajo približno v leto 350 n. št., vsebujejo Staro zavezo, vključno z Malaki. Dva od teh sta Vaticanus (325–350 n. št.) in Alexandrinus (okoli 450 n. št.), v katerih so bile knjige dvanajstih manjših prerokov umeščene pred Izaija. Malaki je v celoti ohranjen tako v Vaticanusu kot v Alexandrinusu.

Tudi Sinaiticus (340–350 n. št.) vsebuje celotno knjigo Malakija. Začne se na isti strani, kjer se konča Zaharija.

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na Malakija?

O: Prednicejski pisci, ki so se sklicevali na verze v Malaki ali nanje namigovali, so naslednji.

Klement Rimski (96–98 n. št.) v 1. Klementovem pismu, 1. zvezek, 23. poglavje, str. 11, citira polovico Malaki 3,1

Pismo Diognetu (okoli 130–200 n. št.), poglavje 7, str. 27, citira Malaki 3,2, ne da bi navedlo vir.

Justin Mučenik (okoli 138–165 n. št.) citira Malaki 1,10 itd. v »Dialogu s Judom Trifonom«, poglavja 28 in 41, str. 208 in 215

Justin Mučenik (okoli 138–165 n. št.) omenja, da bo Elija prišel pred velikim in strašnim dnevom Gospodovim, in to napačno pripisuje Zahariju. »Dialog s Judom Trifonom«, poglavje 49, str. 219

Justin Mučenik v delu »Dialog s Judom Trifonom«, poglavje 117, str. 258, omenja, kaj je Malaki zapisal v Svetih spisih

Melit iz Sardisa (170–177/180 n. št.) (posredno) omenja »Staro zavezo« in navaja knjige. Dvanajstih manjših prerokov ne navaja posamično, ampak jih imenuje Dvanajst. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, zvezek 8, str. 759

Teofil iz Antiohije (168–181/188 n. št.) v delu »Teofil Autoliku«, knjiga 2, poglavje 37, str. 110, citira Mal 4,1 kot »prerok Malaki je napovedal«.

Irenej iz Lyona (182–188 n. št.) v delu Proti herezijam, knjiga 4, poglavje 10, citira Mal 3,10.

Klement Aleksandrijski v delu »Stromata« (193–202 n. št.), knjiga 4, poglavje 14, str. 475, navaja Mal 1,10, 11, 14 kot besede »preroka Malakija«. Prav tako v delu »Stromata«, knjiga 3, poglavje 4, str. 388, navaja Mal 2,17 kot besede Malakija.

Tertulijan (198–220 n. št.) pravi, da je Malaki 4,2–3 napisal Malaki. V delu O vstajenju mesa, poglavje 31, str. 567

Hippolyt (225–235/6 n. št.) navaja Mal 4,2 kot »iz ust Malakija« v delu »Traktat o Kristusu in Antikristu«, poglavje 61, str. 217

Origen (225–254 n. št.) navaja Malaki 3,6 kot Malakijevo besedilo. Origen, Proti Celsusu, poglavje 62, str. 602

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) v delu »Kiprianove razprave«, razprava 12, druga knjiga, poglavje 5, str. 517, navaja Malaki 2,5–7 kot »v Malakiju«. Na drugih mestih navaja Malaki 1,14; 2,1–2; 2,10; 4,1–2 in druge verze.

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.): »Tudi prerok Malaki priča, da se ga imenuje Sonce, ko pravi: ›Tistim pa, ki se bojijo imena Gospodovega, bo vzšlo Sonce pravičnosti, in v njegovih krilih je ozdravljenje.‹« Traktați Kipriana, traktat 4, poglavje 35, str. 457

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) v delu »Kiprianove razprave«, razprava 12, tretje poglavje, 20, str. 541, navaja Malaki 2,5 kot »v Malakiju«.

Adamantius (okoli 300 n. št.) citira Malaki 2,10 (iz Septuaginte) kot »po preroku« v »Dialog o pravi veri«, drugi del, oddelek c, str. 104.

Metodij iz Olimpa in Patare (270–311/312 n. št.) namiguje na Malaki 4,6, ki je citiran tudi v Luku 1,17, v »Govoru o psalmih«, 1. poglavje, str. 394.

Aleksander Aleksandrijski (313–326 n. št.) citira Mal 3,6 kot »po preroku« v »Pismih o arijanski hereziji«, pismo 2, poglavje 3, str. 298

Laktancij (okoli 303–okoli 325 n. št.) v delu Božanske ustanove, knjiga 4, poglavje 11, str. 109, navaja Mal 1,10–11 kot Malakijevo besedilo. Enaka verza kot Malakijevo besedilo navaja tudi v delu Izvleček Božanskih ustanov, poglavje 48, str. 242

Po Nicejskem koncilu

Afrahat Sirski (337–345 n. št.)

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) (To je mogoče sklepati, ker omenja dvanajst prerokov) »V Stari zavezi je torej skupaj dvaindvajset knjig; … nato pa preroki, pri čemer se dvanajst prerokov šteje kot ena knjiga…« Atanazij, Velikonočno pismo 39, poglavje 4, str. 552.

Hilari iz Poitiersa (355–367/368 n. št.)

Efraim Sirski (350–378 n. št.)

Basilij Kapadokijski (357–378 n. št.)

Ciril Jeruzalemski (okoli 349–386 n. št.) v 15. predavanju, poglavje 2, str. 104, navaja Malaki 3,1–3,5 kot besede preroka Malakija

Ambrož iz Milana (370–390 n. št.)

Gregor Nazianški (330–391 n. št.)

Sirijska Knjiga stopnic (Liber Graduum) (350–400 n. št.) se sklicuje na Malakija kot na Malakija. »Da bi se prepričali, da je tako, je v Malaki zapisano naslednje: ›Zavrnil bom vaše daritve, ker sem bil priča med vami in ženskami vaše mladosti, da ste bili nezvesti tistim, ki so ženske vaše zaveze. A jaz bom zvest vam.‹« Memra 22, poglavje 19, str. 268

Epifanij iz Salamisa (360–403 n. št.)

Prevajalec Rufinus (374–406 n. št.)

Janez Krizostom (–407 n. št.) navaja Malaki 3,2–3 kot Malakijevo besedilo. Zvezek 9, Pisma padlemu Teodorju, poglavje 12, str. 101

Jerome (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Genezo, Exodus, Levitikus, Numeri, Deuteronomij, Pentatevh, Job, Jezus, sin Nave [Jozue], Sodniki, Rut, Samuel, Kralji (2 knjigi), dvanajst prerokov, Hozeja, Joel, Amos, Obadja, Jona, Mika, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra, Nehemija, Pismo 53, poglavji 7–8, str. 99–101.

Pelagijanski heretik Teodor iz Mopsuestije (392–423/429 n. št.) je napisal celoten komentar k Malaki.

Avguštin iz Hipona (388–430 n. št.) omenja Hagaja, Zaharija in Malakija v delu »Božje mesto«, knjiga 17, poglavje 35, str. 380, in knjiga 18, poglavje 36, str. 382

Polpelagianec Janez Kasijan (419–430 n. št.)

Sokratova »Cerkvena zgodovina« (okoli 400–439 n. št.)

V: Katere so v knjigi Malaki nekatere razlike v prevodu med hebrejskim in grškim Septuagintom?

O: Tukaj je nekaj primerov razlik med hebrejskim masoretskim besedilom (navedenim na prvem mestu) in grško Septuaginto (navedeno na drugem mestu), če ni drugače navedeno.

Mal 1,1 Malakijevo ime kot »moj glasnik« (masoretski) v primerjavi z »Njegov glasnik« (Septuaginta, Teodor iz Mopsuestije v Komentarju k Malakiju, poglavje 1, str. 398)

Mal 1:1 dodano: »Vzemite si to, prosim, k srcu.«

Mal 1:3 »svoje gore spremenil v puščavo, svojo dediščino pa v domovanje šakalov v puščavi« v primerjavi z »svoje meje opustošil in svojo dediščino spremenil v bivališča v puščavi«.

Mal 1:4 »območje nepravičnosti« v primerjavi z »meje nepravičnosti«

Mal 1,5 »za mejo« v primerjavi z »na mejah«

Mal 1:7 »vas oskrunil« v primerjavi z »ga onesnažil«

Mal 1:7 »Gospodova miza je zaničljiva« v primerjavi z »Gospodova miza je onesnažena, in tisto, kar je bilo na njej, ste zaničevali.«

Mal 1,10 »Kdo med vami bo zaprl vrata, da ne boste zaman prižigali ognja na mojem oltarju!« proti »Ker bodo tudi med vami vrata zaprta in nihče ne bo zaman prižigal ognja na mojem oltarju«

Mal 1:11 »Kajti od vzhoda do zahoda bo moje ime veliko med narodi, in povsod bodo mojemu imenu darovali kadilo in čisto žrtveno darilo. Kajti moje ime bo veliko med narodi, pravi Gospod nad vojskami.« v primerjavi z: »Kajti od vzhoda sonca do njegovega zahoda je bilo moje ime poveličano med pogani; in na vsakem mestu se mojemu imenu daruje kadilo in čista daritev: kajti moje ime je veliko med pogani, pravi Gospod Vsemogočni.« (Septuaginta) v primerjavi z: »Od vzhoda sonca do njegovega zahoda je moje ime postalo slavno med vsemi narodi, pravi Gospod Vsemogočni; in na vsakem mestu darujejo čisto daritev mojemu imenu« (Tertulijan (198–220 n. št.), Odgovor Judom, poglavje 5, in Proti Markionu, knjiga 3, poglavje 22, ter knjiga 4, poglavje 2)

Mal 1,12 »in njegov sadež, Njegova hrana« v primerjavi z »in njegova hrana«

Mal 1,13 »plen« proti »raztrgane žrtve«

Mal 1,13 »in prinašate« proti »če torej prinašate«

Mal 1,14 »Preklet pa naj bo slepar« v primerjavi z »Preklet je človek, ki je imel moč«

Mal 1:14 »moje ime je treba spoštovati« proti »moje ime je treba slaviti«

Mal 2:3 »in vas bo odnesel tja« (Masoretska verzija) proti »in vas bom izgnal iz svoje prisotnosti« (Septuaginta, sirski prevod)

Mal 2:3 »On vas bo odnesel tja« v primerjavi z »Odnesel vas bom stran od sebe« (Septuaginta in sirščina)

Mal 2:12 »da bi vzbudil ali odgovoril« proti »da bi pričal ali odgovoril«

Mal 2:12 »prebudite se« v primerjavi z »do/dokler«

Mal 3:1 »pripravite pot« proti »preglejte pot«

Mal 3:9 »preklinjanje« (Masoretska verzija) proti »zrenje« (Septuaginta, Teodor iz Mopsuestije v Komentarju k Malaki, poglavje 3, str. 419)

Mal 4:2–3 »… In izšli boste in skakali kot teleta v hlevu. In zmečkali boste nepravičnike …« proti »… in izšli boste ter skakali kot mlada teleta, osvobojena vezi. In zmečkali boste nepravičnike;« (Septuaginta) v primerjavi z: »Izšli boste,« (pravi Malaki), »iz svojih grobov, kakor mlada teleta, osvobojena iz svojih vezi, in poteptali boste svoje sovražnike.« (Tertulijan (198–220 n. št.) v delu O vstajenju mesa, poglavje 31). Glej tudi Justina Mučenika, »Dialog s Trifonom« (napisan okoli 138–165 n. št.), poglavje 117, in Ireneja iz Lyona (182–188 n. št.), »Proti herezijam«, knjiga 4, poglavje 17.

Upoštevajte, da v hebrejski Bibliji to, kar kristjani imenujejo Malaki 4,1–6, Judje štejejo za Malaki 3,19–24.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible