< Vprašanje o Svetem pismu iz knjige Sofonija

V: Kakšen je pregled knjige Sofonija?

O: Na podlagi pregleda petih različnih krščanskih virov in združitve skupnih elementov je pregled naslednji:

1:1–3 Uničenje vsega

1:4–13 Sodba nad Judom

1:14–2:3 Dan Gospodov

2:4–15 Sodba nad drugimi narodi

3:1–7/8 Sodba nad Jeruzalemom

3:8/9–20 Božja obnovitev

V: Kdo je bil Sofonija v Sofonija 1:1?

O: Ker ime Ezekija ni podrobneje opredeljeno, to najverjetneje pomeni, da je bil Zefanija po očetovi strani praprapravnuk kralja Ezekije in je bil tako oddaljeno soroden takratnemu kralju Jošiji. Med Ezekijo in Jošijo je bilo skoraj 50 let, v katerih so vladali samo zlobni kralji.

Čeprav Zefanija ni bil duhovnik (glej naslednje vprašanje), je bil seznanjen z Deuteronomijem. Na Deuteronomij se sklicuje na devetih mestih: Zefanija 1:13, 15, 17; 2:2, 5, 7, 11; 3:5, 19–20.

V Stari zavezi so bili še trije drugi ljudje z istim imenom: 1) 1. Kronika 6:36–38; 2) 2. Kralji 25:18–21 in Jeremija 52:24–27; ter 3) Zaharija 6:10, 14.

V: Ali je bil Sofonija v Sofonija 1:1 duhovnik?

O: Ne. Ker je bil potomec kralja Ezekija, kralji pa so izhajali iz plemena Judovega, je bil tudi Ezekija iz Judovega plemena. Vsi duhovniki so izhajali iz plemena Levi. Ni bilo treba biti duhovnik ali pastor, da bi oznanjal Božjo besedo, niti takrat niti danes.

V: Zakaj je v Zef 1,1 Zefanija edini prerok, pri katerem so navedeni njegovi predniki?

O: Običajno so bili navedeni očetje drugih prerokov, njihovi predniki pa na splošno ne. Sofonija je bil potomec kralja Ezekija, in morda je bilo to omenjeno, da bi se ljudstvo spomnilo na reforme kralja Ezekija.

Tako Ezekija kot Jošija sta bila pobožna kralja, med njima pa ni bilo nobenega pobožnega kralja.

V: Kdaj je bil v Zeph 1:1 napisan Zefanija?

O: Glede na Zefanija 2:13 se vsi strinjajo, da je bila napisana pred porazom Asircev, kar je bilo okoli leta 612 pr. n. št. Ni pa jasno, ali je bila napisana pred ali po Jošijevih reformah.

Ker pa so bili v Zefanija 1:8 kraljevi sinovi kritizirani zaradi nošenja tujih oblačil, to verjetno pomeni, da so bili dovolj stari, da so si sami izbirali svojo garderobo.

V: V Zef 1,2 je zapisano, da bo Bog uničil vse na zemlji, vključno zlasti z ljudmi in živalmi; kako je torej mogoče, da so v Palestini ostale nekatere stvari, vključno z ljudmi in živalmi?

O: To se nanaša na brezobzirno uničenje dežele in tudi ljudi s strani babilonske vojske. Ni navedeno, da je bilo uničenje trajno.

Poleg tega imajo mnoga preroštva dvojno izpolnitev, kar bi se lahko nanašalo tudi na prihodnje uničenje zemlje.

V: V Zef 1,2–3, kdaj bo Bog uničil živali?

O: Na dva načina. Ob koncu časa bo Bog zemljo popolnoma očistil. Poleg tega bo babilonska invazija kot »metla«, ki bo pometla judovsko deželo.

V: Kaj je v Zef 1,2–3 zanimivega glede vrstnega reda živali?

O: Ta vrstni red je popolnoma obraten vrstnemu redu stvarjenja v 1. Mojzesovi knjigi 1,20–26.

V: Zakaj je Bog v Zef 1,4 odpravil čaščenje Bala?

O: Gospod prezira čaščenje malikov. Ker je tako, za vernike nima veliko smisla, da imajo v svojih domovih kakršne koli malike.

V: Kdo je bil v Zef 1,5 Malcom/Milcom?

O: To je bilo drugo ime za malika Molecha. Molech je bil amonitski bog, ki so ga častili z človeškimi žrtvovanji. Molech je morda isti malik kot Muluk, ki so ga častili v Mariju okoli leta 1700 pr. n. št.

V: Kdo so v Zef 1,7 Božji gostje za žrtvovanje?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati tri točke.

1. Zefanija 1:7 se lahko nanaša na Veliko večerjo Jagnjeta, omenjeno v Razodetju 19, ali pa na čas sodbe nad Judom pred tem, ali pa gre za dvojni sklic. Nahum 1:3–5 je drugi primer dvojnega sklica.

2. Ko je zemeljski kralj imel zmagoslavno procesijo, so bili tam gostje, ki so bili veseli, da so tam, in »gostje«, ki so bili ujetniki in sploh niso bili veseli, da so tam. Vprašanje se zreducira na to, kateri tip gosta je mišljen.

3. Pogled prostovoljnih gostov: Na večerji Jagnjeta v Razodetju 19 so gostje verniki. To so lahko narodi, ki sodijo Izrael ali Judovo, ali pa verniki.

V: V Zef 1,7,9,10,14 (2x), 15 (5x), 16; 2,2,3; 3,8,11,16, pa tudi 1,8,18; 2,3; Iz 2,12; 13,6,9; Jer 46,10; Ez 13,5; 30,3; Joel 1,15; 2,1,11,31; 3,14; Amos 5,18,20; Obad 15; Zah 14,1; Mal 4,5, kako je dan Gospodov blizu za ljudi?

A: Dan Gospodov ali »tisti dan« je omenjen na 19 mestih: Sofonija 1:7, 9, 10, 14 (2-krat), 15 (5-krat), 16; 2:2, 3; 3:8, 11, 16.

Dan Gospodove žrtve je v Sofoniju 1:8.

Dan Gospodovega srda/jeze je v Sofoniju 1:18; 2:3.

»Takrat« je v Sofoniju 3:20 (2x).

»Določen čas« je v Zefanija 2:2.

V: Kakšen je v Zef 1:9 pomen prestopanja praga?

O: To se nanaša na pogansko prakso, da se iz spoštovanja do malika Dagona ne stopi na prag. Glava kipa se je zlomila, ko so Filistejci imeli skrinjo, kot omenja 1. Samuelova knjiga 5:4–5. Filistejci, Babilonci in Feničani, pa tudi nekateri malikovalni Izraelci, so častili Dagona. Gospod ni hotel, da bi spoštovali druge bogove.

V: Kako je v Zef 1,12 vztrajno zlo primerjano z vinom, ki je ostalo na usedlinah?

O: »Primerjava z vinom, ki je ostalo na usedlinah, nakazuje, da je narod postal duhovno onesnažen. Vino, ki se dolgo časa fermentira, tvori trdo skorjo, tekočina pa postane sirupasta, grenka in neokusna. Namesto da bi odstranil usedline vsakdanjega onesnaženja, je Jud postal otrdel in brezbrižen do Boga.« The Bible Knowledge Commentary: Stara zaveza, str. 1527.

V: Zakaj se v Zef 1,12 zdi, da Bog včasih ne stori niti dobrega niti slabega?

O: Včasih Bog želi videti, kaj bomo storili. Bog ne more soditi dejanj človeka, če ta nima priložnosti, da stori dobro ali zlo.

V: Ali naj se ljudje v Zef 1,14–18 veselijo dneva Gospodovega?

O: Neverniki vsekakor ne bi smeli. Verniki pa naj se veselijo svojega odrešenja, pri tem pa se zavedajo, da tako kot pri rojstvu tudi tu pred veseljem pride boleč čas.

V: Kaj je v Zef 2,1 zanimivega pri besedi »sramoten«?

O: V hebrejščini je beseda tukaj »niksap«, ki izhaja iz besede »kasap«, kar pomeni biti bled ali bel od sramu. Beseda »kesep« pomeni srebro.

V: Kaj je v Zef 2,4 poetičnega v teh besedah?

O: Tukaj sta dve besedni igri. V hebrejščini se beseda za »Gazo« sliši podobno kot beseda za »zapuščeno«, beseda za »Ekron« pa se sliši podobno kot beseda za »izkoreninjeno«.

V: V Zef 2,5 je zapisano, da v deželi Filistincev ne bo več prebivalcev; zakaj pa jih danes še vedno je?

O: V Zefanija 2:5 se izraz »Keretiti« (v BSB zapisano kot »Cheretiti«) nanaša na Filistejce. Danes ni več filistejskih prebivalcev. Pravzaprav danes ni več Filistije, saj so ljudje, ki živijo v Gazi, Palestinci, ki niso povezani s Filistejci.

Keretiti so bili drugo ime za Filistejce ali vsaj za del Filistejcev. Ime je dejansko pomenilo ljudi s Krete, ki je bila prvotna domovina Filistejcev in drugih morskih ljudstev. Minojska civilizacija je bila zelo bogata in mogočna, dokler je ni uničila kombinacija vulkanskega izbruha in mikenskih Grkov. Filistinci so imeli pet glavnih mest, od katerih so štiri omenjena, in sicer od juga proti severu. Peto mesto, Gat, ni bilo omenjeno, verjetno zato, ker ga je kralj Uzija v 2. Kroniki 26:6 popolnoma uničil. Beseda »keretit« lahko v smislu besedne igre pomeni tudi »odrezan«. Sofonija 2:5 imenuje Filistince »prebivalce obale«.

Gaza (’azzah) zveni podobno kot »zapuščeno« (’azubah), Ekron (’eqron) pa podobno kot »izkoreninjeno« (ta’aqer). Keretiti so omenjeni tudi v 1. Samuelovi knjigi 30:14; 2. Samuelovi knjigi 8:18; 20:23; 1. Kroniki 18:17; Ezekiel 25:16. Kaphtorci ali Krečani so omenjeni tudi v Jeremiju 47:4 in Amosu 9:7. Egipčanski vladar Neho II. (vladal 610–595 pr. n. št.) je napadel Gazo (Jeremija 47:1), babilonski vladar Nebukadnezar pa je leta 604 pr. n. št. uničil Aškelon.

V: Kdaj (če sploh) je v Zef 2,8 primerno, da se nekoga zasmehuje ali žali?

O: 1. Petrov 3:15 pravi: »… Bodite vedno pripravljeni, da vsakomur, ki vas vpraša po razlogu za upanje, ki je v vas, podate odgovor. A odgovarjajte z blagostjo in spoštovanjem« (BSB). Še več, 1. Petrov 2:23a navaja Jezusov primer: »Ko so ga zasipali z žalitvami, se ni maščeval; ko je trpel, ni grozil« (BSB). Ne smemo pozabiti, da ni pomembno zmagati v prepiru, ampak pridobiti ljudi za Kristusa.

A ne poskušajte narediti krotkosti ali nežnosti izgovora za pomanjkanje drznosti. Peter je bil morda krotak, a je bil tudi drzen v Apostolskih delih 4:8–13.

Po drugi strani pa, kaj je s tistimi, ki, čeprav morda niso pridobljeni za Kristusa, aktivno učijo druge stvari, ki uničujejo duše? Te ljudi je treba javno okarati, kot so to na številnih mestih storili Janez Krstnik, Jezus, Pavel in Peter. Jezus je bil v Luku 11,37–52 in drugod oster do farizejev, čeprav ne do vseh farizejev, kot na primer do Nikodema v Janezu 3,1–21. Pavel je bil strog do Elimasa v Apostolskih delih 13:9–11. Peter je okaral judovske voditelje v Apostolskih delih 5:28–30 in jim odkrito povedal, da so umorili Jezusa. Peter je bil strog do Simona v Apostolskih delih 8:20–23.

V: Kako to, da so v Sofoniju 2,9 po izgnanstvu še vedno obstajali Moabci in Amonci?

O: Ta verz ni navajal, kdaj bodo Moabci in Amonci izumrli, temveč le, da bodo. Dejansko so se kasneje Nabatejci (okoli leta 325 pr. n. št.) in drugi Arabci naselili na teh ozemljih današnje Jordanije. Nabatejci so osvojili tudi vzhodni del Edoma. Amonce je nazadnje osvojil Juda Makabejec v 1. knjigi Makabejcev 5,6.

Dežela je postala tudi opustošena, saj je danes suha puščava, kjer je nekoč bila le suha planota.

V: Zakaj v Zef 2,11 vsi, ki prebivajo na zemlji, ne častijo Boga?

O: Sedaj ga ne častijo, toda ko se bo Kristus ponovno vrnil in odstranil nevernike, bodo vsi častili Boga med tisočletjem, kot je zapisano v Razodetju 20:4–5, pa tudi na novi zemlji, kot je zapisano v Razodetju 21:1–3.

V Zefanija 2,11 bi se lahko prevedlo bodisi kot »Gospod bo strašen« bodisi kot »Gospod bo proti njim«. Ne glede na to je pomen, da bo Gospod strašen proti njim. BSB to prevaja kot »Gospod bo zanje strašen«.

V: Kako so v Zef 2,12 »ubiti z mojim mečem« Kušiti (Etiopijci)?

O: Čeprav bi se to lahko nanašalo izključno na deželo Kuš (Etiopijo), je bolj verjetno, da se nanaša tudi na Egipt, saj sta bila tik pred asirskim vpadom eno kraljestvo. Egipt je bil pod nadzorom Etiopije od okoli leta 728 pr. n. št. do osvojitve Egipta s strani asirskega kralja Esarhaddona leta 671 pr. n. št. Etiopijci so okoli leta 664 pr. n. št. poskušali upreti, a so bili poraženi. Zefanija je pisal okoli let 630 do 612 pr. n. št.

V: Kaj je v Zef 2,14 primerno v zvezi s čredami?

O: Asirija je bila država, v kateri so živele vojske; imela je preveč prebivalcev, da bi se lahko preživljala zgolj s kmetijstvom. Tudi v prihodnosti bodo tam živele vojske; se pravi, vojske ovac in goveda.

V: Kakšen pomen ima v Zef 2,14 omemba sov?

O: Ponoči, ko ljudi ni v bližini, se dogaja veliko stvari. Dežela ne bo pusta; kar zadeva divje živali, se bo morda dogajalo veliko, vendar ljudje ne bodo del tega. Hebrejska beseda qol (»klici« v BSB) pomeni »glas«.

V: V Zof 2,8–15, v čem se je ponos Moaba in Amona razlikoval od ponosa Asirije?

O: H. A. Ironside poudarja pretirano samozavest teh nepravičnih narodov. Asirija je bila vojaško mogočna država; Moab in Amon pa nikoli nista bila. Asirija je imela nekaj, na kar so mislili, da so lahko ponosni, čeprav na zli, izkrivljen način. Moab in Amon nista imela ničesar, na kar bi bila lahko ponosna, a sta bila vseeno ponosna. V Zefanija 2,15 piše, da bodo ljudje sikal in stiskali pesti proti Asiriji. Proti Moabu in Amonu tega ne bi počeli v takšni meri.

V: Kakšen je pomen tega opisa v Zef 2,15?

O: Ne gre le za to, da je to zapuščeno mesto za divje zveri. Gre bolj za kontrast med nekdanjim gosto naseljenim mestom in zapuščenim mestom v prihodnosti.

V: Zakaj so v Zef 2,4–15 ljudje hitri in željni videti zlo v drugih, ne pa v sebi?

O: To je morda eden od številnih različnih vidikov naše padle narave. Mnogi so slepi – včasih namerno – za grehe in sebičnost v sebi in svojih otrocih. Vendar pa ne le hitro opazijo številne resnične napake pri drugih, ampak včasih vidijo tudi slabe stvari, ki v resnici sploh niso prisotne ali pa niso prisotne v takšni meri, kot mislijo. Jezus je v Mateju 7,3–5 in Luku 6,41–42 govoril o tem, da je treba najprej odstraniti tram iz lastnega očesa, preden poskušamo odstraniti smet iz očesa drugega.

V: Kakšen je v Zef 3,1–2 odnos med tem, da si zatiralec, da ne sprejemaš popravkov in da ne zaupaš v Gospoda?

O: To so bili trije grehi Jeruzalema, ki jih je Zefanija obsodil. Verzi 3–4 to podrobneje pojasnjujejo. Ljudje lahko zatirajo vsaj iz treh razlogov: so arogantni, ne želijo biti podrejeni nikomur in se bojijo, da bodo, če prenehajo, sami zatirani, tako kot so zatirali druge. Nekdo morda želi biti svoj lastni šef, samo da mu ne bi bilo treba sprejemati popravkov od nikogar drugega.

V: Zakaj Zefanija v Zef 3,5.11.19 poudarja sramoto?

O: Pravijo, da so mnoge zahodne družbe »na resnici temelječe« družbe, vsaj pred postmodernizmom. Mnoge vzhodne družbe pa, vključno z Bližnjim vzhodom, Indijo in Vzhodno Azijo, so »na časti in sramoti temelječe« družbe. Nekateri ljudje se bolj skrbijo za to, da imajo prav ali da poznajo resnico, kot pa za to, da so častni ljudje. Drugi pa se bolj zavzemajo za to, da so častni ljudje, kot pa za to, da imajo prav, ali celo da se borijo za pravo stran. Zefanija v Zefanija 3,19 poudarja čast namesto sramote.

V: V Zef 3,2.7, v čem je Bog od njih pričakoval, da bodo sprejeli popravljanje?

O: Zefanija 3,1 pravi, da so zatirali druge, da so bili uporniški in da so se oskrunili.

Tiskali so druge, zlasti svoje vladarje (Sofonija 3:3–4). Včasih tudi verski voditelji zaradi svojega položaja tiskajo druge. Včasih ljudje sploh ne mislijo na druge.

Bili so uporni, saj niso sprejeli nobenega popravka in niso hoteli poslušati nikogar (Sofonija 3:2). Včasih se človek ne podreja določenim ljudem, ki jih ne spoštuje; tukaj pa piše, da ne bodo poslušali nikogar.

Bili so oskrunjeni v tem, da namesto da bi se približali Bogu (Sofonija 3:2), je njihovo približevanje svetišču to le oskrunilo (Sofonija 3:4b).

V: Zakaj je Bog v Zef 3,2.7 od njih pričakoval, da se ga bodo bali in sprejeli popravke?

O: Čeprav v sebi niso imeli Svetega Duha in čeprav nekateri med njimi morda niso prejeli božanskega pouka, so po naravi in po resnici, ki so jo imeli, vseeno vedeli nekaj o Bogu. Še vedno so imeli svojo vest. Tu gre za občutek »dolžnosti«; da bi morali storiti nekatere stvari, ki jih niso storili, in ne storiti nekaterih stvari, ki so jih storili.

V: Zakaj v Zef 3,2.7 nekateri ljudje, celo slabi ljudje, sprejemajo popravke, drugi pa ne?

O: Če se zdi, da je nekaj privlačno za storitev, lahko različni ljudje o tem razmišljajo na vsaj štiri različne načine.

Tveganje: Nekateri bi morda upoštevali privlačnost dejanja, uravnoteženo s strožnostjo kazni in verjetnostjo (pogosto ocenjeno po pogostosti), da jih bodo ujeli. Morda bi upoštevali tudi nujnost dejanja (ponudba velja samo danes) in to, kako močno si želijo verjeti vanjo. Po drugi strani pa so nekateri nepremišljeni, kar pomeni, da si sploh ne vzamejo časa za razmislek o morebitnih negativnih posledicah.

Obvladovanje greha: Nekateri bi morda radi bili »malo slabi in malo dobri«. Ne preveč slabi, ampak menijo, da je malo v redu, dokler ne pretiravajo. O Robinu Hoodu se je govorilo, da je kradel bogatim in dajal revnim. Kraja sama po sebi je slaba, in če kradeš ljudem, Boga sploh ne navdušuje, da drugim daješ del bogastva, ki ti sploh ni pripadalo.

Zaviranje želje po grehu: Nekateri bi morda želeli zagrešiti greh, a jih bo nekaj, na primer strah, da bi jih ujeli, ali predvidevanje možnih prihodnjih posledic, od tega odvrnilo. Poznam ateista, ki se nikoli ne bi opil niti sploh pil. Bil je tekač na dolge proge in ni hotel zagrešiti greha opitosti, ker je želel ostati v dobri formi. Poznam tudi drugega nereligioznega študenta, ki nikoli ne bi imel spolnih odnosov pred poroko. Resnično je želel, da bi bila njegova žena pred poroko devica, in sklenil je, da mora biti tudi sam, če naj se to zgodi. Poznam tudi strastnega kadilca, ki je ob odpustu iz vojske prejel rentgenske posnetke pljuč in dobil navodilo, naj jih odnese v drugo pisarno. Pokukal je vanje in videl, da so bili vsi črni. Takoj je zavrgel cigarete in ni več kadil. Ni vedel, da so bili ti rentgenski posnetki preosvetljeni. Bistvo je, da se ljudje lahko odločijo, da ne bodo zagrešili nekaterih grehov iz razlogov, ki nimajo ničesar opraviti z Bogom.

Želja, da bi ugajali Bogu: Včasih, ko se nekaj zdi privlačno, se kristjan morda spomni, da ga Bog opazuje, spomni se, kako zelo ga Bog ljubi in koliko je zanj storil, in zato ne poskuša storiti tega greha iz enega preprostega razloga: preprosto ne želi.

V: Zakaj v Zef 3,8 Bog ljudem pravi, naj »ga čakajo«?

O: Čeprav moramo potrpežljivo čakati na Boga, to sploh ni tisto, kar pomeni ta verz.

V Zefanija 3,8, ko Bog pravi kršiteljem, naj »čakajo nanj«, uporablja ironijo. Z drugimi besedami, ko ljudje nasilno ravnajo z Božjim ljudstvom, Bog pravi: »Bodite prepričani, da bom prišel po vas.«

V: Ali je v Zef 3,8–13 kakšen dokaz, da je ta odlomek napisal drug avtor kot preostali del knjige Zefanija?

O: Ne. Ta trditev je temeljila izključno na dejstvu, da je Zefanija 3,8–13 sporočilo upanja, medtem ko preostali del govori o sodbi.

V: Kaj v Zef 3,9 pomeni, da bo Bog »narodom vrnil čiste ustnice«?

O: To pomeni, da bo očistil ustnice ljudstva. Ne nanaša se na določen jezik, kot sta grščina ali hebrejščina, ampak na uporabo primerne, pobožne govorice v katerem koli jeziku.

V: Ali se je v Zef 3,13–16 to preroštvo o Jeruzalemu že uresničilo?

O: Ne, še se ni. Izpolnila se bo v tisočletju iz Razodetja 20:4–5 in ko bo Novo Jeruzalem prišlo dol v Razodetju 21:2.

V: Kdaj v Zef 3,15 Jeruzalem ne bo več »bal nobene škode«?

O: Zadnji verzi malih prerokov govorijo o Božji prihodnji sodbi in/ali Tisočletju, in Zefanija ni izjema. To govori o času po stiski, ko bo Bog zbral vse narode in prišel v moči (Zefanija 3:8). Vendar pa Judje vedo, da ko bo Bog odstranil vse njihove sovražnike (Zefanija 3:15), se ne bodo več bali nobene škode.

V: Kaj Bog v Zef 3,15–20 obljublja potrtemu in krivemu ljudstvu? Kaj še Bog obljublja?

O: Bog obljublja svojo zaščito, da se to Božjemu izbranemu ljudstvu ne bo več ponovilo. Seveda se nekateri sprašujejo o Božjih obljubah v luči holokavsta. Nekateri so sklenili, da dejstvo, da jih Bog ne ščiti pred genocidom, pomeni, da Judov ne šteje več za svoj izbrani narod. A ne glede na teologijo, ki stoji za zlim, kar se je takrat zgodilo, nam Razodetje 7,5–8 zagotavlja, da ima judovsko ljudstvo v Božji volji v prihodnosti posebno mesto.

Še pomembnejša od Božje zaščite pa je Božja obljuba o Njegovi prisotnosti. On bo z izbranim ljudstvom; čeprav bodo še vedno obstajale preizkušnje, nas bo Bog skozi njih popeljal.

V: Kako v Sofoniju 3,17 gojimo nežnost do Boga?

O: Častite Boga, hrepenite po tem, da se mu približate, in nato preživljajte čas z njim v molitvi in v Božji besedi. Tukaj so štirje vidiki.

Duhovno dihanje: bodite v neprestani molitvi z Bogom, medtem ko opravljate svoje dnevne obveznosti.

Posvetite kakovosten čas izključno Bogu: vsak dan si vzemite nekaj časa, na primer zjutraj, da se osredotočite izključno na Boga pri študiju Svetega pisma, molitvi in razmišljanju o Njem.

Družite se z drugimi verniki, bodisi posamično bodisi v majhnih skupinah.

Častite Boga v večjih skupinah, na primer v nedeljo zjutraj.

V: Kaj v Zef 3,19 pomeni, da bo Bog »rešil hromega in zbral razpršene« (izobčene/izgnane)?

O: Nekatere živali so veljale za tako podrejene, da jih ni bilo zaželeno imeti v čredi. Če niso bile niti vredne zakola za hrano (zaradi velikosti ali strahu pred boleznijo), so jih pastirji lahko le pregnali. Tukaj Bog obljublja, da jih bo takrat, ne glede na to, kako nevredni se morda počutijo, pripeljal v svojo čredo.

V: Kateri so nekateri najstarejši rokopisi iz knjige Zefanja, ki so se ohranili do danes?

A: Svitki z Mrtvega morja (okoli 1 pr. n. št.): Med svitki z Mrtvega morja sta dva izvoda knjige Sofonija. Označena sta kot 4Q77 (=4QXIIb) in 4Q78 (=4QXIIc). Obstaja tudi komentar k knjigi Sofonija, imenovan 1Q15 (=1QpZeph).

4Q77 vsebuje Zefanija 1,1–2; 2,13–15; 3,19–20

4Q78 vsebuje Zefanija 2:15; 3:1–2.

Nahal Hever je jama v bližini Engedija, v kateri je bil najden fragment malih prerokov v grščini (8 Hev XIIgr). Napisan je bil med letoma 50 pr. n. št. in 50 n. št. Skrit je bil med Bar-Kokhbovim uporom proti Rimu. Gre za revizijo Septuaginte, narejeno v Judeji, ki je skoraj identična masoretskemu besedilu. 8 Hev XIIgr vsebuje Zefanija 1:1–6, 13–18; 2:9–10; 3:6–7

Zvitek iz Wadi Murabba’at (Mur XII) izvira iz okoli leta 132 n. št. Vsebuje Zefanija 1:1,11–18; 2:1–15; 3:1–6,8–20 ter druge manjše preroke.

Skupaj je v zvitkih iz Mrtvega morja, Nahal Hever in Wadi Murabba’at ohranjenih naslednjih 49 verzov od skupno 53 verzov knjige Zefanija (92,5 %): 1:1–6, 11–18; 2:1–15; 3:1–20. Z drugimi besedami, vsebujejo vsaj dele vsakega verza knjige Zefanija, razen 1:7–10. Za več podrobnosti glej knjigo The Meaning of the Dead Sea Scrolls.

Krščanski biblijski rokopisi, ki segajo približno v leto 350 n. št., vsebujejo Staro zavezo, vključno s knjigo Zefanija. Dva od njih sta Vaticanus (325–350 n. št.) in Alexandrinus (okoli 450 n. št.), v katerih so bile knjige dvanajstih manjših prerokov umeščene pred knjigo Izaija. Knjiga Zefanija je v celoti ohranjena tako v rokopisu Vaticanus kot v rokopisu Alexandrinus.

Tudi Sinaiticus (340–350 n. št.) vsebuje celotno knjigo Zefanija. Začne se na isti strani, na kateri se konča Habakuk. Konča se na dnu strani, na naslednji strani pa se začne Hagaj.

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na Zefanijo?

O: Prednicejski pisci, ki so se sklicevali na verze v Zefaniji ali nanje namigovali, so:

Pismo Barnaba (okoli 70–130 n. št.), 11. poglavje, str. 144, namiguje na Zefanija 3,19 z besedami »prerok pravi«.

Melit iz Sardisa (170–177/180 n. št.) (posredno) omenja »Staro zavezo« in navaja knjige. Dvanajstih manjših prerokov ne navaja posamično, ampak jih imenuje »Dvanajstero«. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, zvezek 8, str. 759

Klement Aleksandrijski (193–217/220 n. št.) citira Zefanija 1,18 kot »Duh prerokuje po Zefaniju«; delo Učitelj, knjiga 2, poglavje 13, str. 269

Origen (225–254 n. št.) citira Sofonija 3,7–13 kot »naslednji odlomek iz Sofonija«. Origen, Proti Celsusu, knjiga 8, poglavje 72, str. 667

V »Traktatu proti Novatiju« (okoli 248–258 n. št.), 6. poglavje, str. 659, citira Sofonija 1,1–3 iz Septuaginte.

Kiprian Kartaginski (okoli 246–258 n. št.) v Traktatu 12, tretja knjiga, poglavje 61, str. 550, citira iz »Sofonije«.

Po Nicejskem koncilu (325 n. št.)

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) (posredno, ker omenja dvanajst prerokov): »V Stari zavezi je torej dvaindvajset knjig; … nato preroki, pri čemer se dvanajst šteje kot ena knjiga…« Atanazij, Velikonočno pismo 39, poglavje 4, str. 552.

Efraem Sirski (350–378 n. št.) namiguje na Ozeja 4,3 in Sofonija 1,3: »Ob tem hrupu so se pretresle ribe v morju in tudi Leviatán.« Himna o biseru 1, št. 3, str. 294

Ciril Jeruzalemski (okoli 349–385 n. št.) citira Sofonija 3,7 iz Septuaginte kot besedilo Sofonija. Katehetska predavanja, predavanje 14, št. 6, str. 95

Jerome (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Genezo, Exodus, Levitikus, Numeri, Deuteronomij, Pentatevh, Job, Jezus, sin Nave [Jozue], Sodniki, Rut, Samuel in Kralji (2 knjigi), dvanajst prerokov, Hozeja, Joel, Amos, Obadja, Jona, Mika, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra in Nehemija v Pismu 53, poglavja 7–8, str. 99–101.

Avguštin iz Hipona (388–430 n. št.) v delu Mesto Božje, knjiga 18, poglavje 33, str. 380, navaja citate iz Sofonije 3,8; 2,11; 3,9–12 kot besede Sofonije. V delu Mesto Božje, knjiga 18, poglavje 31, str. 377, omenja tudi Obadija, Nahuma in Habakuka.

Polpelagianec Janez Kasijan (419–430 n. št.)

Med heretiki in lažnimi knjigami

Pelagijanski heretik Teodor iz Mopsuestije (392–423/429 n. št.)

V: Katere so v knjigi Sofonija nekatere razlike v prevodu med hebrejskim izvirnikom in grško Septuaginto?

O: Nekoč je nekdo rekel, da je prevod knjige Zefanija v Septuaginti dober, a ne izjemen, nekako kot pri študentu četrtega letnika jezikovnega študija. Če se osredotočimo predvsem na 1. poglavje, je prva alternativa masoretski tekst, druga pa Septuaginta, razen če ni drugače navedeno.

Sof 1,2 »Vse bom popolnoma odtrgal« proti »Naj bo popolno iztrebljenje«

Sof 1,3 »kamenje spotike / kupi ruševin« (masoretski tekst) proti (ni navedeno) (Septuaginta)

Sof 1:3 »odtrgal« proti »bodo iztrebljeni« (2-krat)

Sof 1:4 »ostanek Baala« proti »ime Baala«

Sof 1:4 »malikovalci/pogani [in] duhovniki« proti »imena duhovnikov« (Septuaginta)

Sof 1,5 »klanjati se« proti »častiti«

Sof 1:5 »Malcom« (masoretska različica) v primerjavi z »Milcom« (Septuaginta, sirščina, Vulgata)

Sof 1:6 »umakni se« proti »odvrni se«

Sof 1:7 »molčite« proti »bojte se«

Sof 1:7 »poklicani« proti »gostom«

Sof 1:8 »obiskati« proti »javno maščevati se«

Sof 1:9 »tisti, ki skačejo na pragu« proti »verande«

Sof 1,9 »nasilje« proti »nebožnost«

Sof 1,10 »ribja vrata« proti »vrata morilcev«

Sof 1,11 »Maktesh« proti »tisti, ki«

Sof 1,11 »tisti, ki nosijo srebro« proti »tisti, ki jih povzdiguje srebro«

Sof 1:12 »sedeli na svojih drožeh« proti »zaničevali so, kar jim je bilo zaupano«

Sof 1:14 »močni človek bo tam grenko zavpil« proti »postane grenak in oster«.

Sof 1,15 »tema in mrak« proti »mrak in tema«

Sof 2:2 »preden se izreče odlok, mine dan kot pleve« proti »preden postanete (množina) kot cvet, ki mine« (Septuaginta)

Sof 2:14 »narod« v primerjavi z »divjo živaljo« (Targum) v primerjavi z »divjimi zvermi« (Septuaginta)

Sof 2:14 »glas kriči« proti »sova kraka«

Sof 2:14 »opustošenje kvaka« v primerjavi z »vran kvaka«

Sof 3:1 »tiran« (masoretski tekst) proti »golob« (Septuaginta, Teodor iz Mopsuestije, Komentar k Sofoniju, poglavje 3, str. 300)

Sof 3:7 »Zagotovo to« v primerjavi z »Zagotovo mesto«

Sof 3:7 »njegovo bivališče ne bo iztrebljeno« proti »ne bo izgubilo vidnega polja« (Septuaginta, sirščina)

Sof 3:8 »vstani, da bi plenil« (masoretska različica) proti »vstani, da bi pričal/svedoval« (Septuaginta in sirščina) proti »dan mojega razodetja za sodbo« (Targum) proti »za dan mojega vstajenja, ki bo prišel« (Vulgata) (Komentar k Svetemu pismu Expositor’s Bible Commentary, zvezek 7, str. 559, navaja, da sta v hebrejščini soglasnika za »ropati« in »pričevati« enaka. Izvirni hebrejski tekst ni vseboval samoglasnikov.)

Sof 3,15 »ne bodo več videli nesreče« (hebrejski rokopisi) v primerjavi z »ne bodo se več bali« (Septuaginta, Bg. (= izdaja hebrejske Stare zaveze iz let 1524–1525, ki jo je izdal Daniel Bomberg), masoretska različica, Vulgata)

Sof 3,17 »v svoji ljubezni bo molčal« v primerjavi z »v svoji ljubezni vas bo obnovil« (Septuaginta, sirščina)

Sof 3:18 »Od vas bom odstranil« v primerjavi z »Zbral bom vaše trpeče« (Septuaginta)

Bibliografija za to vprašanje: hebrejski prevod je iz Jay P. Greenove Literal Translation, prevod Septuaginte pa iz prevoda Sir Lancelota C. L. Brentona The Septuagint: Greek and English. Uporabljeni so bili tudi The Expositor’s Bible Commentary ter opombe v biblijskih izdajah NASB, NIV, NKJV in NRSV.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible