< Vprašanje o Svetem pismu iz Tore

V: Kako točno se izgovarja »Tora« in kaj pomeni?

O: Slovar Merriam-Webster ga izgovarja kot TOR-ah z dolgim »o«, šva na »a« in naglasom na prvem zlogu. Tora obsega prvih pet knjig Svetega pisma, od Geneze do Deuteronomija.

Tora se pogosto prevaja kot »Zakon«. Vendar ima širši pomen kot le »Zakon«, boljši prevod pa je »navodilo«. Na primer, Klement Aleksandrijski je v delu Stromata (193–202 n. št.), knjiga 1, poglavje 28, str. 340, Toro razdelil na štiri teme: a) zgodovinsko, b) zakonodajno/etično, c) žrtveno/fizikalno znanost in d) teološko/vizijo.

Lahko jo razdelimo tudi na druge skupine.

V: Zakaj ljudje menijo, da je Mojzes napisal prvih pet knjig (imenovanih Tora)?

O: Obstajajo vsaj trije razlogi.

1. Jezus se je v evangelijih po Marku 1:44; 10:3–5; 12:26; po Luku 16:29, 31; 20:37; po Janezu 3:14; 5:46; 6:32; 7:19; 7:23 skliceval na te knjige kot na tiste, ki jih je napisal Mojzes.

2. Tudi drugi so priznavali, da je Toro napisal Mojzes. Matej 22:24; Luka 2:22; 5:14; 20:28; 24:27,44; Janez 1:17; 1:45; 8:5; 9:28; Apostolska dela 3:22; 6:11,14; 13:39; 15:1,5; 15:21; 21:21; 26:22; 28:23; 1. Korinčanom 9:9.

3. Mojzes bi lahko vse to zapisal sam (za to je imel 47 let časa) ali pa je morda prosil tajnika, naj zapiše del ali vse. Tajnik je morda dodal nekatere stvari, kot je na primer poglavje o Mojzesovi smrti, vendar ne glede na to, kako so bile zapisane, je Bog te knjige podelil prek Mojzesa.

V: Ali je Mojzes napisal vsako besedo Tore?

O: Verjetno ne. A to ni problem, saj zaupamo Bogu in ne Mojzesu, da nam je dal in ohranil tisto, kar želi, da beremo. 2. Mojzesova knjiga 6,26–27; 16,33–36 bi lahko napisal Mojzes, če bi se odločil, da bo te dele zapisal v tretji osebi, kot v 5. Mojzesovi knjigi 31,9.24. Mojzes je bil prerok, toda pisanje o lastni smrti v 5. Mojzesovi knjigi 34,5–12 bi bilo nenavadno. Vendar nobeden od teh treh primerov ne kaže na to, da bi bilo kaj napisano pozneje kot v Mojzesovem času.

V: Na splošno, kako bi lahko bilo prvih pet knjig delo Mojzesa, saj ljudje takrat [domnevno] niso znali pisati?

O: V sredini 19. stoletja so mnogi liberalni, tako imenovani krščanski učitelji učili, da je Sveto pismo nastalo skozi stoletja ustne tradicije, saj ljudje v Mojzesovem času niso znali pisati. Od takrat so odkrili pisna besedila, ki segajo 1.800 let pred Mojzesa. Najdenih je bilo okoli 30.000 sumerskih glinastih tablic, vključno s 4.000 v mestu Uruk, ki segajo v leto 3000 pr. n. št., ter več kot 20.000 tablic v pomembnem mestu Mari. V mestu Ebla (2500–2200 pr. n. št.) je bilo odkritih med 14.000 in 15.000 napisov na glinastih tablicah, med katerimi je tudi eden, ki omenja ime Abraham. V Mojzesovem času so znali brati in pisati celo sužnji. Seveda je bil Mojzes vzgojen na egipčanskem dvoru in je imel temeljito izobrazbo (glej Apostolska dela 7,22).

Tudi navaden suženj se je lahko učil že s preprostim branjem vseh napisov na stenah različnih templjev in grobnic. Lahko bi rekli, da morajo tudi tisti, ki se še vedno oklepajo teorije ustne tradicije, prebrati napis na steni. Za podrobnejšo razpravo glej Encyclopedia of Bible Difficulties, str. 51–54. Več o Ebli najdeš v reviji National Geographic, december 1978, str. 731–759.

V: Imate odgovor na to vprašanje: Koliko Izraelcev je Bog ubil zaradi neposlušnosti in upora v letih potovanja po puščavi?

O: Na to vprašanje je mogoče odgovoriti na dva različna načina.

a) Skoraj vsi Izraelci, ki so odšli iz Egipta, so v puščavi umrli zaradi neposlušnosti. Mnogi med njimi so umrli naravne smrti zaradi starosti, vendar je Bog rekel, da nihče od tistih, ki so odšli iz Egipta, ne bo dosegel obljubljene dežele, razen Jozue, Kaleb in tisti, ki še niso dosegli starosti odgovornosti. (Poleg tega nekateri drugi niso bili ubiti zaradi neposlušnosti, ampak so umrli zaradi napada Amalekitov v 2. Mojzesovi knjigi 17,8–13.)

b) Če pa želite vedeti le, koliko ljudi je Bog neposredno usmrtil (tudi z kugo) zaradi neposlušnosti:
b1) 2. Mojzesova knjiga 32,35 pravi, da je bilo po izdelavi zlatega teleta zaradi kuge ubitih veliko ljudi, število pa ni navedeno.

b2) 3. Mojzesova knjiga 10,1–3: Dva Aronova sinova, Nadab in Abihu, sta bila ubita, ker sta darovala nedovoljen ogenj.
b3) 4. Mojzesova knjiga 11,33–34 poroča o hudi kugi, vendar ne navaja številk.

b4) 4. Mojzesova knjiga 14:37–38: Posamezniki, ki so širili slabe novice o Kanaanu, so bili udarjeni in so umrli zaradi kuge.

b5) Številke 16: Korah, Datan, Abiram in njihove družine so jih pogoltnile zemlja.

b6) 4. Mojzesova knjiga 20,22–28: Aron je umrl, ker sta se on in Mojzes uprla ob vodah Meriba. (Aron je bil takrat star 123 let, kot navaja 4. Mojzesova knjiga 33,39, vendar je umrl po izrecnem Božjem ukazu.)

b7) 4. Mojzesova knjiga 21:6–8: Mnogi ljudje so umrli zaradi ugrizov strupenih kač, potem ko so govorili proti Bogu.

b8) 4. Mojzesova knjiga 25,8–9: Kuga, ki je izbruhnila, potem ko so Izraelci častili Baala v Peoru, je ubila 24.000 ljudi.

b9) Nazadnje je bil Mojzesu ukazano, naj se povzpne na goro Nebo v Moabu, tik nasproti Kanaana, kjer mu je Bog povedal, da mu bo vzel življenje. Bog mu je rekel, naj gre tja, da bi mu omogočil pogled na deželo, čeprav Mojzes vanjo ni smel vstopiti. Tako se je Mojzes povzpel tja, da bi si ogledal deželo, nato pa umrl, kakor mu je Bog ukazal (5. Mojzesova knjiga 32:48–52; 34:1–5).

c) Prišlo je tudi do usmrtitev.

c1) Okoli 3.000 Izraelcev je bilo ubitih zaradi malikovanja po čaščenju zlatega teleta v 2. Mojzesovi knjigi 32:28.
c2) V 3. Mojzesovi knjigi 24,10–16 je bil kamenjan bogokletnik.
c3) 4. Mojzesova knjiga 15,32–36: Tisti, ki je na soboto nabiral drva, je bil kamenjan.

c4) 4. Mojzesova knjiga 25,4–8: Izraelci, ki so častili Baala iz Peora, so bili ubiti.

Upoštevajte tudi, da je v drugem popisu v 4. knjigi Mojzesovi 26 skupno število nekoliko manjše kot v prvem popisu skoraj 40 let prej. Torej njihovo skoraj 40-letno potovanje po puščavi sploh ni povečalo njihovega števila.

Na drugih mestih v Tori, pa tudi kasneje, se naučimo, da je Bog usmiljen in ljubeč, vendar pa zgornji odlomki kažejo, da je Bog tudi strog in poln jeze. Te smrti bi lahko ostale neomenjene in izgubljene v zgodovini, a so bile namerno zabeležene tukaj, in mislim, da je bilo to zato, ker je Bog hotel nekaj poudariti. Čeprav je Bog lahko milostljiv in usmiljen, njegove milosti in usmiljenja ne smemo jemati za samoumevne. Ne upirajte se Bogu, saj je Bog najbolj jezni in hkrati najbolj ljubeče Bitje v vesolju.

Naj doživite Božjo milost in usmiljenje, ne pa njegovega gneva.

V: Ali obstajajo kakšni zgodovinski dokazi za obstoj »heksateuha« ali zbirke Tore in samo Knjige Jozue?

O: Ni jih nikjer. Tukaj so trije nasprotni dokazi:

1. Samaritanci so kot sveto pismo priznavali le Toro (prvih pet knjig).

2. Tudi saduceji so sprejeli iste pet knjig kot sveto pismo s polno avtoriteto.

3. Ortodoksni Judje so sprejeli isto Staro zavezo kot protestanti, vendar so jo razdelili na tri dele: Toro, Preroke in Pisma.

V: Kaj je teorija JEPD, kakšni so argumenti zanjo in zakaj je napačna?

O: Teorija JEPD, ali dokumentarna hipoteza, se danes poučuje na mnogih univerzitetnih teoloških predmetih. Razvili so jo v 19. stoletju Julius Wellhausen in drugi, ko so učenjaki menili, da je v Mojzesovem času le malo ljudi znalo pisati. Trdi, da je prvih pet knjig Svetega pisma (kot tudi knjiga Jozue) ustna tradicija, ki so jo več stoletij po Mojzesu zapisali vsaj štirje ali pet različnih avtorjev.

Jehovistični vir (okoli 850 pr. n. št.) za odlomke, v katerih se uporablja božje ime, na primer 1. Mojzesova knjiga 2:4–3:3.

Elohistov vir (okoli 750 pr. n. št.), kjer se za Boga uporablja beseda Elohim, na primer v Prvi knjigi Mojzesovi 1–2:3; 7:2–3.

Duhovniški vir (okoli 450 pr. n. št.) za verze, ki se nanašajo na tempelj, kot sta Levitikus in 1. Mojzesova knjiga 6:19–20.

Deuteronomistični vir (okoli 622 pr. n. št.) za večino knjige Deuteronomija.

Vir svetosti (okoli 575 pr. n. št.) za Levitikus 17–26 je različica teorije JEPD.

Na splošno je teorija JEPD nekoč učila, da Sveto pismo napačno predstavlja samo sebe in da je bila Tora uredjena v obliko, kakršno imamo danes, okoli leta 200 pr. n. št. Vendar pa imamo iz Mrtvomorskih zvitkov kopijo 2. knjige Mojzesove in Levitika, ki je datirana okoli leta 250 pr. n. št.

…Kaj so rekli pisci Svetega pisma

Mojzes je zapisal, kar je GOSPOD rekel v 2. Mojzesovi knjigi 24,4–7 in 34,27.

Gospod je v Jozue 1,7–8 govoril o tem, da je treba paziti, da se spoštujejo vsi zakoni, ki mu jih je Mojzes dal v Knjigi zakona. Glej tudi Jozue 8,31–34; 23,6.

V času Jošije je v 2. Kroniki 34,14 omenjeno, da so našli Knjigo zakona, ki jo je dal Mojzes.

Jezus in evangelisti omenjajo, da je Zakon prišel prek Mojzesa v Evangeliju po Marku 7:10; 10:3–5; 12:26; Evangeliju po Luku 2:22; 5:14; 16:29–31; 20:28, 37; 24:27, 44; Janez 1:45; 5:45–47; 7:19,23; 8:5; 9:29.

Apostol Pavel se sklicuje na Mojzesova dela v Pismu Rimljanom 10:5; 1. pismu Korinčanom 9:9; in 2. pismu Korinčanom 3:15.

Druge knjige Nove zaveze, ki omenjajo Mojzesa, so Apostolska dela 3:22; 6:14; 13:39; 15:1,21; 26:22; 28:23; Pismo Hebrejcem 9:19; Razodetje 15:3.

Drugi verzi, ki jih knjiga *Evidence That Demands a Verdict*, 2. zvezek, str. 95–98, navaja kot dokaz, da je Toro napisal Mojzes in/ali da je bila napisana v njegovem času, so: 5. Mojzesova knjiga 31:9, 24–26; 2. Mojzesova knjiga 17:14; 4. Mojzesova knjiga 33:2; 1. Kraljeva knjiga 2:3; 2. Kraljeva knjiga 14:6; 23:25; 1. Kronika 22:13; 2. Kronika 5:10; 23:18; 25:4; 30:16; 33:8; 35:12; Ezra 3:2; 6:18; 7:6; Nehemija 1:7,8; 8:1,14; 9:14; 10:29; 13:1; Daniel 9:11,13; Malaki 4:4.

Izaija 59:21 obljublja: »‚Kar zadeva mene, to je moja zaveza z njimi,‘ pravi GOSPOD. ‚Moj Duh ne bo odšel od vas, in moje besede, ki sem jih položil v vaša usta, ne bodo odšle iz vaših ust niti iz ust vaših otrok in vnukov, od zdaj naprej in na veke vekov,‘ pravi GOSPOD.« (BSB)

Mojzes bi lahko celotno Toro sam zapisal na pergament, saj je imel na voljo več kot 40 let. Po drugi strani pa bi to lahko storili pisarji. Nekaj besed bi bilo morda kasneje popravljenih, Mojzes pa verjetno ni pisal o svoji lastni smrti. Razen teh izjem pa pisci Svetega pisma, vsi judovski učitelji (Filon, Jožef Flavij itd.), zgodnji krščanski pisci in tisti, ki danes verjamejo v Sveto pismo, verjamejo:

a) da je bila Tora (Zakon) napisana v Mojzesovem času,

b) jo je napisal Mojzes ali pa so jo pod njegovim vodstvom napisali pisarji,

c) kot zanesljiv prenos Božje besede.

Teorija JEPD zanika vse tri točke.

…Merila za presojanje

Ko ljudje trdijo, da je nekaj resnično ali neresnično, morajo navesti merila, na podlagi katerih so prišli do te ocene. Na splošno velja, da kadar dokument trdi, da ga je napisal nekdo v določenem časovnem obdobju, se v korist te trditve uporabi načelo dvoma v korist trditve, razen če obstajajo tehtni razlogi za nasprotno mnenje. Ni objektivno, da imamo en standard za posvetno zgodovino in bolj skeptičen standard za zgodovino, ki jo pišejo verni ljudje.

V nadaljevanju so navedeni argumenti za in proti teoriji JEPD, pri čemer je za vsakim argumentom v njeno korist navedeno nasprotovanje (označeno z »Odgovor«). »Teren« bojišča se je od uvedbe teorije JEPD znatno spremenil, saj vsak najmanjši udarec arheološkega krampa postopoma ruši zid ugleda te teorije iz 19. stoletja.

…Argumenti za teorijo JEPD, ki temeljijo na več avtorjih

Razlika v božjih imenih, uporabljenih za Boga: »Elohim« se v prvih 34 verzih pojavi 35-krat, »Jahve-Elohim« pa v naslednjih 45 verzih 20-krat.

Odgovor: To ni povsem točno, saj se samo ime Elohim pojavi trikrat v 1. Mojzesovi knjigi 3,1–5, ko se pogovarjata kača in Eva. Vendar je bila uporaba enega izraza namesto drugega namerna. S tem se je najprej izrazila univerzalna, transcendentna narava Boga, nato pa njegovi bolj osebni vidiki. Podobna situacija je v muslimanskem Koranu. »Allah« prevladuje v poznejših, medinskih surah, medtem ko se v zgodnejših mekskih surah pogosto uporablja »Gospod«, »Allah« pa redko. Podobno se v prvem poglavju Pisma Hebrejcem nikoli ne uporabljata besedi »Jezus« ali »Kristus«, ampak le »Sin«, in sicer petkrat. V Pismu Hebrejcem 2,1–3,3 pa se beseda »Jezus« pojavi štirikrat. Vendar nihče ne dvomi o enotnosti Pisma Hebrejcem. Tudi v Janezu 1,1–16 se besedi »Jezus« ali »Kristus« nikoli ne uporabljata, ampak le »Beseda« ali »Sin«, in sicer šestkrat. Vendar nihče ne misli, da je Janez 1,1–16 delo drugega avtorja.

Mimogrede, knjiga Jona do Jona 3,4 uporablja le božansko ime (razen kadar govorijo mornarji). Po tem pa pripoved uporablja tudi izraz »Elohim« za sklicevanje na pravega Boga.

Domnevni anakronizmi: V 2. Mojzesovi knjigi 6,2–3 Bog pravi, da se Abrahamu, Izaku in Jakobu ni razodel s svojim imenom Jahve. To ime se pojavi že 197-krat pred 2. Mojzesovo knjigo 6,2–3.

Odgovor: Izjava »Kolumb je pristal v Ameriki« ni anakronistična, poleg tega ne smemo pozabiti, da je bila Prva Mojzesova knjiga zapisana šele v Mojzesovem času. Prav tako ni rečeno, da ime pred tem ni bilo nikoli razkrilo, temveč le, da ga tem trem osebam ni razkril. Seveda so večina dialogov verjetno parafraze.

Podvojitve ločenih dogodkov: 1. Mojzesova knjiga 1 in 2. Mojzesova knjiga 1. Mojzesova knjiga 4,17–24 in 4,25–5,32. 1. Mojzesova knjiga 12,19–20 in 26,7–11. 1. Mojzesova knjiga 15 in 17.

Odgovor: Podobnost še ne pomeni ponovitve. Na primer, 1. poglavje Geneze opisuje stvarjenje sveta, 2. poglavje pa stvarjenje človeka v rajskem vrtu. V 12. poglavju Geneze, v verzih 19–20, je Abraham svojo ženo predstavil kot svojo sestro. Če bi sin gledal na svojega očeta kot vzor, oče pa bi storil nekaj takega in sinu nikoli ne bi povedal, da je to narobe, bi sin verjetno storil enako. Izak je storil enako v 1. Mojzesovi knjigi 26,7–11.

Ponovitve povzetkov ali pojasnil: 1 Mz 6,19–20 in 1 Mz 7,2–3; 1 Mz 12,1–5 in 1 Mz 12,4b–9; 1 Mz 32,22–32 in 1 Mz 35,9–10.

Odgovor: Tudi starodavna literatura je pogosto vsebovala povzetke.

Domnevna protislovja: 1 Mz 1,12.26 in 1 Mz 2,5–7; 1 Mz 1,24.27 in 1 Mz 2,7.19.

Odgovor: Bog je rastline ustvaril pred človekom, vendar so poljske rastline (pridelki) v 1. Mojzesovi knjigi 2:5–7 prišle šele po človeku. 1. Mojzesova knjiga 2:7,19 kaže, da so bile živali že ustvarjene, ne pa, da so bile ustvarjene šele takrat. 1. Mojzesova knjiga 2:19 pravi: »Gospod Bog je iz zemlje oblikoval vse divje živali in vse ptice na nebu« (NIV).

Obstajajo različni slogi pisanja.

Odgovor: Ista oseba lahko uporablja različne sloge pisanja za različne teme in v različnih obdobjih svojega življenja. Na primer, C. S. Lewis je pisal otroške zgodbe, znanstveno fantastiko in teološka dela, pri čemer se njegovi slogi med seboj razlikujejo bolj kot slogi v Tori.

…Argumenti glede časovnega obdobja proti teoriji JEPD

Kdo bi poznal te podrobnosti o časovnih obdobjih? V 19. stoletju so kritiki Svetega pisma lahko opozorili na številne podrobnosti v Tori, ki niso imele zunajbiblijske podlage. Med primeri so bila hetitska mesta v Palestini, Sodoma in Gomora, imena, kot sta Abram in Arioch, ter našteti narodi. V 20. stoletju so bili najdeni dokazi za večino teh, vključno z 51 od 68 omenjenih narodov in 13 od 16 mest. Na primer, iz mesta Mari (2800–1760 pr. n. št.) je ohranjenih več kot 20.000 glinastih tablic. Med njimi so imena Noe, Abram, Laban in Jakob.

Kdo bi poznal podrobnosti o starodavnem Egiptu? Celo sodobni kritiki Svetega pisma včasih naredijo napako, ko trdijo, da je moral imeti Egipt zaprte meje ali da ni dokazov o Hebrejcih. Vendar so arheologi v Goshenu našli dokaze o azijskih ovcah z dolgim repom, ki so se prvič pojavile prav v tem časovnem obdobju. Seznami sužnjev v Egiptu okoli let 1809–1743 pr. n. št. izrecno omenjajo sužnje iz plemen Isahar in Ašer. Najdena je bila velika vila, ki bi lahko bila Jožefov dom. Odkrita so bila azijska imena, ki se pojavljajo le v tem časovnem obdobju, kot je na primer Šifra.

Za »J«: Prva knjiga Geneze se zdi kot kontrast, skorajda kot da bi hotela ovreči epos o Gilgamešu, ki je bil prvič zapisan okoli leta 2100 pr. n. št. (čeprav je končno obliko dobil šele med letoma 1200–1000 pr. n. št.).

Za »E«: Prva knjiga Mojzesova 2 ima nekaj podobnosti s sumersko pesmijo o Dilmunu, napisano okoli leta 2400 pr. n. št. Če imata dve literarni deli podobnosti, to nakazuje podobno časovno obdobje.

Za »P«: Po mnenju znanstvenika Josepha P. Freeja zdaj ni več utemeljenega razloga, da bi levitske zakone o žrtvovanju datirali v poznejše obdobje, saj se podobnosti pojavljajo že v ugaritskem gradivu iz 14. stoletja pr. n. št.

Za »D«: Osnova knjige Deuteronomija je zelo podobna pogodbam o suverenosti iz obdobja pred letom 1000 pr. n. št.

…Argumenti za enotnost proti teoriji JEPD

Devetindevetdeset verzov je razdeljenih med različne »avtorje«, kot navaja liberalni enozvezčni komentar »Interpreter’s One-Volume Commentary«.

Prva Mojzesova knjiga 2:4; 7:16,17; 8:2,3,13; 10:1; 12:4; 13:11,12; 16:1; 19:30; 21:1,2,6; 25:11,26; 31:18; 32:13; 33:18; 35:22; 37:25,28; 41:46; 42:28; 45:1,5; 46:1; 47:5,6,27; 48:9,10; 49:1,28

2. Mojzesova knjiga 1:20; 2:23; 3:4; 4:20; 7:15, 17, 20, 21; 8:15; 9:23, 24, 35; 10:1, 13, 15; 12:27; 13:3; 14:9,19,20,21,27; 15:21,22,25; 16:13,15; 17:1,2,7; 19:2,3,9,11,13; 24:12, 15, 18; 25:18; 31:18; 32:8, 34, 35; 33:5, 19; 34:1, 11, 14

Številke 13:17,26; 14:1; 16:1,2,26,27; 20:22.

(Peta Mojzesova knjiga se v celoti šteje za »D«.)

Koliko verzov bi bilo treba po tej teoriji razdeliti na dvoje, preden ta teorija ne bi bila več vzdržna? Enaindevetdeset verzov je preveč, a prav toliko bi jih bilo treba razdeliti.

Tukaj je prevod dejanskega besedila Brooklynskega papirusa (1809–1743 pr. n. št.), ki omenja Isaharja, Ašerja in Šifro, iz knjige *Pharaohs and Kings: A Biblical Quest* avtorja Davida M. Rohla (Crown Publishers, 1995), str. 276–277.

»(b) V vrsticah 13, 14, 16, 22 in 67 imamo različice imena plemena »Issachar«, imena petega sina Leje in Jakoba;

(d) In nazadnje na mestu 21 beremo »Šifra«,«

V: Ali je Bog zanesljivo ohranil Toro?

O: Da. Tako Sveto pismo kot arheologija kažejo, da v naših današnjih izvodih ni bistvenih sprememb. Tukaj so štirje razlogi:

1. Bog je obljubil, da bo ohranil svojo besedo v Izaiju 55,10–11; 59,21; 1. Petru 1,24–25; Mateju 24,35.

2. Jezus in Novo zaveza sta potrdila starozavezna svetopisemska besedila v Mateju 19:4; 22:32, 37, 39; 23:35; Marku 10:3–6; Luku 2:23–24; 4:4; 11:51; 20:37; 24:27, 44.

3. Arheološki dokazi: Septuaginta, prevod Tore v grščino, je nastala okoli leta 250 pr. n. št. Svitki iz Mrtvega morja segajo od okoli leta 250 pr. n. št. do časa po Kristusovem rojstvu, in jih lahko primerjamo z našimi današnjimi Biblijami. Aramajski targumi so prevodi, nastali okoli Jezusovega časa. Svitki z Mrtvega morja obsegajo približno 95.000 fragmentov iz okoli 867 rokopisov Stare zaveze in drugih spisov. Po podatkih iz študijske Biblije NIV (str. 1432) je približno ena tretjina Svitkov z Mrtvega morja rokopisov Stare zaveze.

4. Potrditev s strani pisateljev zgodnje cerkve, vključno z Ignacijem in Polikarpom, ki sta bila učenca apostola Janeza.

V: Kakšni dokazi iz Korana so na voljo muslimanom, da je Sveto pismo prvotno izviralo od Boga?

O: Muslimani, s katerimi sem se pogovarjal, brez zadržkov priznavajo, da je Sveto pismo prvotno podaril Bog, toda tukaj so razlogi iz njihovega lastnega Korana, zakaj bi morali v to verjeti.

1. Koran omenja številne preroke in pobožne osebe, ki jih najdemo tudi v Svetem pismu.

Med njimi so Noe, Abraham, Izak, Jakob, Job, Mojzes, David, Salomon, Elija, Elizej, Jona, Janez Krstnik, Jezus in njegovi apostoli.

Sura 6:84–85 »Dali smo mu [Abrahamu] Izaka in Jakoba, vse (tri) smo vodili; pred njim pa smo vodili Noeta in med njegovimi potomci Davida, Salomona, Joba, Jožefa, Mojzesa in Arona; tako nagrajujemo tiste, ki delajo dobro; in Zakarija ter Janez [Krstnik] ter Jezus in Elija [Elija] so vsi v vrstah pravičnih.«

Sura 32:23 »Res smo nekoč dali knjigo Mojzesu. Ne dvomi torej, da te bo dosegla: in naredili smo jo za vodilo Izraelovim sinovom.«

Sura 6:91 »Ne ocenjujejo Alaha pravično, ko pravijo: ›Allah ne pošilja ničesar človeku (v obliki razodetja).‹: reci: ›Kdo je torej poslal knjigo, ki jo je prinesel Mojzes? – luč in vodilo za človeka;...«

2. Koran pravi, da je Alah svoje besede podelil tem prerokom

Sura 4:150–151 »Tisti, ki zanikajo Alaha in njegove poslanike ter želijo ločiti Alaha od njegovih poslanikov, rekoč: ›V nekatere verjamemo, druge pa zavračamo‹, in želijo ubrati srednjo pot, (151) so v resnici neverniki;...«

Sura 3:48 pravi: »In Alah ga [Jezusa] bo naučil knjige in modrosti, Tore in Evangelija.«

Sura 29:46 kaže, da bi morali verjeti v Sveto pismo: »...‚Verjamemo v razodetje, ki je prišlo k nam, in v tisto, ki je prišlo k vam...‘«

V: Kakšni dokazi iz Korana so na voljo muslimanom, da je Tora danes zanesljivo ohranjena?

O: Po mojih izkušnjah mnogim muslimanom ni jasno, kaj njihov lastni Koran uči o tej temi. Tukaj so štiri točke, ki jim sledi pojasnilo vsake točke.

1. Koran nikjer ne pravi, da je bila Biblija popačena,

2. Nasprotno, pravi, da Alah ohranja svojo besedo,

3. Jezus je v svojem času potrdil Sveto pismo, in

4. Arheološki dokazi segajo v Jezusov čas.

1. Koran nikjer ne trdi, da je bila Sveto pismo popačeno.

Sura 2:75 pravi, da so nekateri ljudje, morda Judje iz Medine, zavestno izkrivili Božjo besedo, potem ko so jo razumeli. Ne pravi pa, da so popačili Sveto pismo, niti svoje niti celotnega sveta. Prav tako ne bi mogli zavestno izkriviti Božje besede, če je ne bi še imeli. Glej tudi Suro 3:78.

2. Koran pravi, da Alah ohranja svojo besedo.

Sura 5:46 pravi: »In po njihovih [prerokovih] stopinjah smo poslali Jezusa, sina Marije, da potrdi Toro, ki je prišla pred njim: poslali smo mu evangelij; v njem je bilo vodilo in luč. In potrditev Tore, ki je prišla pred njim: vodilo in opomin tistim, ki se bojijo Alaha.« Jezus je moral imeti pristno Toro, da jo je lahko potrdil.

In še naprej. Sura 5:47 pravi: »Naj ljudstvo Evangelija sodi po tem, kar je Alah v njem razodel...« Če naj ljudstvo Evangelija sodi po tem, kar je Bog razodel v Evangeliju, kako je mogoče, da Evangelij, po katerem naj sodijo, ni tisti Evangelij, po katerem jim je Bog naročil, naj sodijo?

Sura 5:48 pravi: »Tebi [vključno z ljudmi evangelija] smo poslali Sveto pismo v resnici, ki potrjuje Sveto pismo, ki je prišlo pred njim, in ga varuje v varnosti: zato sodi med njimi po tem, kar je razodel Alah, in ne sledi njihovim praznim željam, ki se oddaljujejo od resnice, ki je prišla k tebi...« Glej tudi Suro 5:66, 68, 70.

Upoštevaj, da je Alah a) potrdil Sveto pismo, ki je prišlo pred njim, in b) ga varoval v varnosti. Dragi musliman, verjameš v to, kar Koran pravi o tem, da Bog varuje Sveto pismo ljudstva knjige?

Sura 15:9–10 pravi: »Mi smo brez dvoma poslali Sporočilo; in Mi ga bomo zagotovo varovali [pred izkrivljanjem]. Mi smo pred teboj poslali glasnike med starodavne skupnosti:« Sura 15:9 ne pravi, da je bilo varovano le »Koran«, ampak »sporočilo«.

Sura 10:94 pravi, da naj tisti, ki dvomijo, vprašajo tiste, ki so »Knjigo« brali že pred Mohamedom.

3. Jezusovo potrditev Tore v svojem času.

Sura 3:48 pravi: »In Alah ga [Jezusa] bo naučil Knjige in Modrosti, Tore in Evangelija.«

Koran, sura 5:46, pravi: »In po njihovih [prerokovih] stopinjah smo poslali Jezusa, sina Marije, da potrdi Toro, ki je prišla pred njim; poslali smo mu Evangelij; v njem je bilo vodilo in luč. In potrditev Tore, ki je prišla pred njim: vodilo in opomin tistim, ki se bojijo Alaha.«

Če je Jezus potrdil Toro, ki je bila ohranjena v njegovem času, je nevarno zavračati tisto, kar je Jezus potrdil.

Koran, sura 3:50, pravi: »(Jaz [Jezus] sem prišel k vam), da potrdim Toro, ki je bila pred menoj. ... Prišel sem k vam z znamenjem od vašega Gospoda. Zato se bojte Alaha in mi poslušajte.« Ljudem je skoraj nemogoče poskušati storiti naslednje:

1. Bojati se Boga, hkrati pa misliti, da ni sposoben ali ni pripravljen ohraniti razodetja, ki mu sledijo njegovi verniki.

2. Poslušati Jezusa, hkrati pa zavračati tako njegove besede kot Toro, ki jo je potrdil.

4. Arheološki dokazi o Stari zavezi

Arheologija kaže, da je bila Biblija, ki jo je poznal Jezus, ohranjena.