< Biblično vprašanje iz Visoke pesmi

V: Kaj je v Pesmi pesmi knjiga »Canticles«?

O: To je drugo ime za Visoko pesem. Drugo priljubljeno ime je Salomonova pesem. Ni nobene razlike. Hebrejsko ime se dobesedno prevede kot »Visoka pesem«, kar pomeni najboljša od vseh pesmi. Salomon je napisal 1.005 pesmi (1. Kralji4:32 ), naslov pa nakazuje, da je bila ta najboljša.

V latinski Vulgati se knjiga imenuje Canticum Canticorum, kar pomeni Pesem pesmi.

V: Zakaj je v Svetem pismu knjiga, ki je tako spolno usmerjena kot Pesem Salomona?

O: Kaj je narobe z divjo, strastno romantiko in spolnostjo v zakonu? Čeprav bi nekateri radi prikazali Boga kot nasprotnika vsakršnega spolnega užitka, je prav Bog tisti, ki je ustvaril spolnost. Ker se je Bog tako odločno in jasno izrekel proti spolnosti zunaj zakona, bi lahko napačno posplošili in mislili, da je Bog proti vsakršnemu spolnemu užitku – če ne bi bilo Pesmi Salomona.

V: Kako naj se ta knjiga razlaga?

O: Kristjani in Judje so imeli šest različnih pogledov.

Alegorija našega odnosa z Bogom je tisto, kar so v preteklosti mnogi videli v tej knjigi. Alegorije o Bogu kot našem možu najdemo v Jeremiju in Ezekielu, vendar so bile te napisane stoletja po Pesmi Salomona.

Romantična zgodba: Alegorični pogled gre predaleč, ko opisuje lepoto žene. Gre raje za praktično, a strastno zgodbo o romantični ljubezni, majhnem problemu v odnosu in njegovi rešitvi. Visoka pesem je zelo pomembna knjiga. Brez nje bi se lahko spraševali, ali je za vernike primerno, da imajo strastna romantična čustva in čustveno vznemirljivo zakonsko življenje. Ta knjiga to ne le potrjuje, ampak tudi pokaže, kako.

Romantika s Salomonom kot vsiljivcem: Pastir in dekle se ljubita, Salomon pa neuspešno poskuša dekle odvrniti. Razlaga te knjige kot protesta proti zakonski nezvestobi je stališče »Believer’s Bible Commentary« in Arthurja Clarka v delu »The Song of Songs«. Različica tega stališča je, da je dekle v resnici Abišag. Več o tem stališču si oglejte na www.scripturewise.com.

(Malo verjetna) Zbirka ljubezenskih pesmi: Nekateri so očitno opustili iskanje strukture in to knjigo obravnavajo kot antologijo ljubezenskih pesmi. New Geneva Study Bible na str. 1004 omenja to stališče in pripomni, da je tako nekoristno kot nepotrebno.

(Malo verjetno) Gledališka predstava: Nekateri so videli še eno možnost, namreč da je šlo za nekakšno gledališko predstavo. Vendar pa knjiga *The Bible Knowledge Commentary: Old Testament*, str. 1009, poudarja, da čeprav nekateri to razumejo kot dramo ali gledališko predstavo, ki naj bi se uprizorila, »literarni žanr prave drame med Izraelci ni bil znan. Prav tako te knjige ni mogoče razčleniti na dejanja in prizore, kot pri drami.«

(Malo verjetno) Alegorija o izhodu iz knjige »Egypt « je bila starodavna rabinska razlaga, kot navaja knjiga »1001 Bible Questions Answered«, str. 10.

V: Kakšen je v knjigi SofS pregled te knjige?

O: Obstajata dva povzetka, odvisno od tega, ali menite, da gre za enega moškega ali za Salomona in pastirja.

Stališče o enem človeku: Ta knjiga govori o dvorjenju, poroki in zakonu para.

1:2–3:5 Dvorjenje

3:6–5:1 Poroka

..3:6–11 Poročni sprevod

..4:1–5:1 Poročna noč

5:2–8:4 Zakonska zveza

..5:2–6:3 »Lisica« v zakonu: jemlješ drugega za samoumevnega

..6:4–13 Premagovanje težave

8:5–14 Zaključek

Pogled »Protest proti nezvestobi«: Salomon poskuša dekle odvzeti njenemu pastirskemu fantu/možu, a mu to ne uspe.

Komentar »Believer’s Bible Commentary« ima 18 glavnih poglavij, ki temeljijo predvsem na govorcu. Tukaj je precej svobodna sinteza tega.

1–2:7 Šulamitka na Salomonovem dvoru

..2:7 – O hčere Jerusalem

2:8–3:5 Spomini na njenega pastirskega ljubimca

..3:5 – O hčere Jerusalem

3:6–4:6 Prihaja Salomonova velika procesija

4:7–5:1 Pastir pride in prosi Šulamitko, naj odide

5:2–8 Njen vznemirljiv sen

5:9–8:4 Vsi poskušajo prepričati Šulamitko

..7:11–8:2 Pogovarja se s svojim pastirjem-ljubimcem, ki pride, da bi jo odpeljal

..8:4 – O hčere Jerusalem

8:5–14 Odide s pastirjem-ljubimcem

V: Kdo so v Pesmi pesmi govorci v posameznih verzih?

O: Tukaj so govorci, ob predpostavki, da gre za enega samega moškega.

Stališče o enem moškem:

Moški je govorec v 1:9–10,1:15 , 2:2,2:14 , 4:1–15, 5:1a–d, 6:4–9, 7:1–9a,8:13 .

Ženska je govornica v 1:2–4a, 1:4c–7, 1:12–14, 1:16, 2:1, 2:3–13, 2:16–3:11, 4:16, 5:2–8, 5:10–16, 6:2–3, 7:9b–8:4, 8:6–7, 8:10–12, 8:14.

Ženska ali moški v1:17 ,6:11 –12, 6:13b.

Ženska ali moški ali (po NKJV) ženskini bratje v2:15 .

Prijatelji (vključno s hčerkami izJerusalem ) govorijo v 1:4b, 5:9, 6:1, 6:13a, 8:5a.

V 1:8,1:11 govori bodisi moški bodisi prijatelji, 6:10.

V 8:5b govori bodisi moški, ženska ali sorodnik.

V 5:1e govori bodisi Bog bodisi prijatelji.

V 8:8–9 govorijo žensini bratje.

Pogled pastirja + Salomona:

Približno isti govorci, razen da pred 4:7 govori Salomon in ne pastir. Po tem Salomon govori le v 6:4–10 in 7:1–10.

V: Ali je v Pesmi pesmi 1:1,5; 3:7,9,11;8:11 ,12 to knjigo res napisal Salomon?

O: Salomon je morda bil avtor, vendar to ni nujno res. Knjiga omenja Salomona, vendar je morda poimenovana po temi, ne po avtorju.

V: Kako je v Visoki pesmi 1:2 njegova ljubezen bolj prijetna od vina?

O: Pitje vina ne prinaša toliko užitka kot topel občutek, ko ve, kako zelo mu je draga. Če ste mož, kako vesela je vaša žena že samo ob zavedanju, kako zelo jo ljubite?

V: Zakaj bi v Visoki pesmi 1,3 dekle svojemu ljubljenemu povedalo, da ga vse mlade device ljubijo?

O: Ceni dejstvo, da ima rad njo in ne drugih. To je daleč od koncepta, da bi poskušali izkoristiti vse možne prednosti od svojega zakonca ali fanta/punce.

V: Zakaj v Visoki pesmi 1:4 dekle, ki še ni poročeno, govori o tem, da jo bodo odpeljali v kraljeve sobe?

O: V judovski tradiciji se je poroka sklenila v zasebnosti, takoj po poročni slovesnosti. Ali sta v tem trenutku že poročena, ali pa ona svojemu ljubljenemu pravi, da se veseli poroke.

V: Ali je bilo dekle v SofS 1:5 črnka ali pa je bila Judinja in torej belka?

O: Najprej zanimiva stranska opomba, nato pa odgovor. Judovstvo je v deželi »Ethiopia « prisotno že od časa Salomona in kraljice Sabe. Judovstvo v »Ethiopia « se je razlikovalo v tem, da niso poznali praznikov Purim ali Hanuka, ki sta bila uvedena več kot štiristo let po Salomonovem času.

Odgovor: Rase dekleta ne moremo določiti. Morda je bila črnka, morda pa Etiopijka. Po eni strani mnogi menijo, da je bila verjetneje kavkaška in da je imela zagorelo kožo, saj je omenila, da jo je sonce potemnilo. Po drugi strani pa lahko tudi koža črnca izgleda temnejša, če preživi veliko časa na soncu.

Morda se o njeni rasi ni veliko govorilo, ker v tej zgodbi to ni pomembno, tako kot smo danes vsi bratje in sestre v Kristusu. Če bi se moji otroci poročili z Angležem, Azijcem, Hispancom, Desijem, črncem, Arabcem, Perzijcem ali kým drugim, bi mi bilo vse enako v redu. Vendar me še vedno zelo zanima, kakšen je ta človek v notranjosti in ali ima potencialni zakonec Kristusov značaj.

V: Zakaj bi v Visoki pesmi 1,7 dekle šlo k čredam tovarišev svojega ljubljenega?

O: Nikjer ni rečeno, da je to storila. Svojemu ljubljenemu je rekla, da bi to morda storila, morda po pomoti, če ji ne bi povedal, kje pase svojo čredo. Ena od značilnosti dobre romantične ljubezni je želja, da bi preživeli čas z drugo osebo.

V: Zakaj v Visoki pesmi 1,8 moški ženski ni povedal, kje pase svoje črede?

O: Ženska se sprašuje, zakaj ne more biti ves čas s svojim ljubimcem. Nekoč sem se pogovarjal z eno študentko, ki je bila obupana zaradi dejstva, da je določen študent višjega letnika ni opazil. Vprašal sem jo, kolikšen odstotek časa misli, da bo preživela s svojim možem, ko se bo poročila. Resno je odgovorila: »90 %«!

Govorec v tem verzu je bodisi ljubimec, ki se poigrava, bodisi hčere Jeruzalema, ki so morda sarkastične.

V: Ali je v Visoki pesmi 1:12,14; 3:6 v redu, da kristjani uporabljajo parfum?

O: Da. Ti verzi to odobravajo in nič v Svetem pismu tega ne prepoveduje. Vendar pa je žalostno, če je tvoja edina lepota zgolj zunanja okrasitev. Tvoja privlačnost bi morala izhajati iz notranje lepote, ki ne zbledi, kot kažejo 1. Petrov 3:1–5 in 1. Timotej 2:9–10.

V: Kakšen je pomen En-Gedija v Visoki pesmi 1:14?

O: En-gedi je bil oddaljen, zapuščen kraj na zahodni obali Mrtvega morja (Dead Sea ). David se je tja zatekel, da bi se skril pred kraljem Savlom (1. Samuelova knjiga 24:1). Nekdo bi se tja morda odpravil, da bi bil sam . Seveda je vsak kraj na svetu skoraj raj, če ste z osebo, ki jo ljubite. Ker so vsi kristjani z Tistim, ki ga ljubijo (Bogom), je lahko vsak kraj na svetu za nas skoraj raj.

V: Kako je v Visoki pesmi 2,2 njegova ljubljena podobna liliji med trnjem?

O: V njegovih očeh so vse druge ženske grde in nezaželene v primerjavi z njo. V primerjavi z vsemi drugimi je ona kot lilija.

V: Kaj je v Visoki pesmi 2,3 posebnega v jabolkovem lesu, ki je bil podoben njenemu ljubljenemu?

O: Jabolčno drevo je bilo dragoceno, ker ga ni bilo veliko na voljo, saj je bilo treba posekati sadno drevo, da bi ga pridobili. Podobno se moški ali ženska odreče možnosti, da bi »igral(a) na več frontah« in se zmenjeval(a) z drugimi, ko se zaveže k poroki.

V: Ali bi se v Pesmi pesmi 2:4 to lahko nanašalo na Kristusa?

O: Tako menijo tisti, ki verjamejo, da je Visoka pesem alegorija o Kristusu in Cerkvi. Vendar se tudi tisti, ki se s tem ne strinjajo, lahko strinjajo, da je Kristusova ljubezen do svoje neveste, Cerkve, prav tako nežna in globoka.

V: Kaj sta v Pesmi Salomona 2:9, 17 in 8:14 srna in jelen?

O: »Srna« je tisto, kar bi mi imenovali »jelenica« ali samica jelena, »jelen« pa je samec jelena.

V: Kakšen pomen imajo lisice v Visoki pesmi 2:15?

O: Ta hebrejska beseda se lahko nanaša bodisi na lisice bodisi na šakale. Lisice so majhne živali, ki ljudem ne predstavljajo fizične nevarnosti, in ena lisica, ki enkrat teče skozi vinograd, povzroči zanemarljivo škodo. Vendar pa lahko družina lisic v daljšem časovnem obdobju uniči korenine trt in opustoši vinograd.

Podobno se lahko majhni grehi, drobne nadloge in neprijetna ravnanja zdijo tako nepomembni kot nekaj lisic. Sčasoma pa lahko uničijo zakonsko zvezo. Dobro je, da prepoznamo te majhne stvari in se jih znebimo.

V: Zakaj je v Pesmi pesmi 3,1–4 ženska iskala moškega?

O: Pogrešala ga je, in ta odlomek kaže, da ni nič narobe s tem, da ženska išče moškega. V drugem kontekstu je tudi Rut iskala Boaza.

V: Zakaj v Visoki pesmi 3,5 in 8,4 ljudje ne bi smeli vzbujati ali prebujati ljubezni, dokler ni pravi čas?

O: Tu sta dva pomena. Ne smemo poskušati nikogar siliti v spolno zrelost ali spolno intimnost. Prav tako ne smemo poskušati siliti druge osebe v poročno zavezo.

V: Ali je Salomon v Visoki pesmi 3,9 izdeloval bojne vozove, saj kralji »Israel « po 5 Mz 17,16; 2 Krn 9,28; 1 Kr 10,26–29 niso smeli imeti veliko konj?

O: Izdelava številnih vozov bi zahtevala več konj na voz. Pri odgovoru je treba upoštevati tri točke.

1. Deuteronomij kaže, da kralj ni smel izdelovati bojnih vozov. Opis tukaj nakazuje, da je šlo za okrasno vozilo, ne za bojno.

2. Salomon je izdeloval bojne kočije, kar je bilo napačno.

3. Ta knjiga se ne osredotoča na Salomonovo poslušnost, ampak le omenja, da je imel čudovito kočijo.

V: Če v Visoki pesmi 4,1–7 in Visoki pesmi 7 bodoča žena moškega ni popoln vzor telesne lepote, ali jo lahko kljub temu ljubi?

O: Seveda. Pri odgovoru je treba upoštevati štiri točke.

1. Fizična lepota je v redu, kot kažejo Job 42:15 in Visoka pesem.

2. Vendar je notranja lepota, ki traja, pomembnejša od zunanje lepote, ki zbledi, kot kaže 1. Petrov 3:2–4. Ali se poročate z nekom, s katerim bi radi postarali?

3. Zanimivo je razmisliti, zakaj mnogi menijo, da obstaja le en standard fizične lepote za moške in ženske. Morda sta nas Hollywood in Disney tako pogojila. Na primer, v renesansi (Europe ) bi njihov pogled na idealno postavo ženske po sodobnih standardih veljal za prekomerno telesno težo. Podobno tudi v (China ) bi bil ideal za žensko danes včasih veljal za pretežkega. Nekdo, ki bi takrat živel v teh kulturah, bi bil enako presenečen nad sodobnimi standardi lepote. Ljubiti tisto, s katero se poročiš, je pomembnejše od kulturnega standarda lepote. Sčasoma lahko ugotoviš, da si res poročen z fizično najbolj privlačno dekle na svetu – zate.

4. Kar zadeva moške, je v nekaterih vzhodnih kulturah, kjer je bila hrana bolj redka, imel idealno izgledajoči moški velik trebuh. Vendar, moški, tega ne uporabljajte kot izgovor za obžerstvo in ne pravite: »Jaz in moj trebuh sva že popolna, le da sva se rodila v napačnem času in na napačnem mestu!«

V: Kakšen je v SofS 4:2 in SofS 6:6 pomen zob, ki so kot čreda ovac, vsaka s svojim dvojčkom?

O: Njeni zobje tega pastirja spominjajo na ovce z belo volno. To je pesniški način za povedati, da so vsi zobje na mestu in da nobenega ne manjka.

V: Ker so bile njene ustnice v Visoki pesmi 4:3 kot škrlat, ali so takrat imeli kaj podobnega kozmetiki?

O: Da, imeli so.

Kar zadeva parfume, vemo za majhne posodice, ki so bile pokopane skupaj z Egipčani že pred letom 3500 pr. n. št., kot navaja Enciklopedija Britannica, zvezek 6 (1956), str. 495– 496b (nisem vedel, da imajo tudi strani z oznako »b«). Prav tako so že okoli leta 1500 pr. n. št. moški in ženske na glavah nosili kepe dišečega narda.

Za obrisovanje oči so ženske od leta 1500 pr. n. št., torej tik pred Mojzesovim časom, na vekah uporabljale kohl (verjetno antimonov sulfid).

Za rdeče barve so uporabljali kano, rdečkasto barvo za nohte, dlani in podplate. (Ne smemo pozabiti na podplate!) Kasnejši Rimljani so za rdeče lica in ustnice uporabljali »fucus«. V komentarju »The Believer’s Bible Commentary« na str. 1198 piše, da je škrlatno barvilo nastalo z drobljenjem košenilne uši.

V: Zakaj v Visoki pesmi 4,9–10,12 in 5,2 imenuje svojo ljubljeno »sestro«?

O: To kaže tako na globino njegove ljubezni do nje kot tudi na vrsto ljubezni, ki jo čuti do nje. Tudi če z njo ne bi mogel imeti telesne intimnosti, ker je njen brat, bi bil še vedno srečen, če bi bil ves čas v njeni bližini. Tako bi moralo biti. Čeprav naj bi telesni odnos odražal ljubezen drug do drugega, bi morala biti ljubezen drug do drugega pomembnejša od telesnega odnosa. Če bi se zgodila nesreča in bi vaš zakonski partner na kakršen koli način izgubil sposobnost uporabe svojih spolnih organov, bi ga še vedno ljubili?

V: O čem govorijo v SofS4:12 –5:1?

O: Verzi 1:2–3:5 opisujejo dvorjenje, 3:6–5:1 poroko, 4:1–5:1 poročno noč, 5:2–8:4 pa zakonsko življenje.

V: Kaj je glavna točka v Visoki pesmi 5:1–8?

O: Tu je bila »mala lisica« oziroma problem v odnosu. Mož je prosil ženo, naj odpre vrata. Ne glede na to, ali je mož zahteval nekaj, kar bi lahko storil sam, ali je žena postala brezbrižna do moževega prihoda domov, ali pa je mož preprosto pogrešal, da ga žena navdušeno ne bi pozdravila na vratih – očitno je bil tu problem. Mož je nato odšel, vendar je na kljuko nanesel parfum, kar je pomenilo, da jo še vedno želi in da mu je žal, da ni vstala zanj.

V: Kakšen je pomen tega odlomka v Visoki pesmi 5,2–6?

O: Obstajata dve razlagi, čeprav je verjetno pravilna druga.

1. Po mnenju, da je bil Salomon vsiljivec v ljubezni dveh ljudi, je bil »odlomek o zaklenjenih vratih« le sanje, ki jih je imela deklica, kot navaja Believer’s Bible Commentary, str. 925.

2. Po mnenju o »dveh zaljubljencih« se je v zakonu naselila določena apatija. On jo je prosil, naj odpre vrata, ona pa je v 3. verzu sprva zavrnila z izgovorom, ki je kazal na njeno apatijo. Nazadnje je vstala, a takrat je bil on že odšel. Na vrata je nanesel nekaj dišav, da bi pokazal, da obžaluje ločitev, ki jo je povzročila njena apatija, in da si želi spravo ter ji odpustiti.

Včasih, ko nas jemljejo za samoumevne, bi morali oditi, »pustiti dišavo na vratih«, in si želeti sprave.

V: Kaj v Visoki pesmi 5,4 pomeni »moje srce je razbijalo zanj«?

O: Te hebrejske besede so iste, ki se v neromantičnem smislu uporabljajo v Izaiju 16:11 in Jeremiju 31:20 za sočutje ali usmiljenje.

V: Zakaj so jo v Visoki pesmi 5,7 udarili stražarji?

O: Ta verz tega ne pove. Morda je šlo za zlobo ali morda za poželenje, a bolj verjetno je, da so stražarji napačno mislili, da je prostitutka, in so jo udarili, da bi zapustila ulice in odšla domov.

V: Ali se Visoka pesem5:16 nanaša na Mohameda, ker omenja nekoga kot »popolnoma ljubkega«, Makhmad in Makhadim pa sta [nekako] privrženci Mohameda?

O: Tega še nikoli nisem slišal. Ali je ljubezenska zgodba iz Visoke pesmi (=Pesem pesmi) navodilo, kako naj se muslimanske ženske (da ne omenjamo moških) obnašajo do Mohameda? Ne verjamem, da bi muslimani to trdili!

V: Ali v Pesmi Salomona 6:4 ta omemba Tirze kaže, da je bila pesem napisana po Salomonovem času?

O: Pesem pesmi nikjer ne navaja, da jo je napisal Salomon ali da je nastala v njegovem času. Vendar pa ta verz ne kaže na poznejši datum. V Jozue12:24 je bil kralj Tirze, Jeroboam I. (931–910 pr. n. št.) pa je bival v Tirzi (1 Kralji 14:17). Arheologi so ugotovili, da je bila Tirza naseljena že od Jozuejevega časa.

Pesem pesmi 6,4 omenja tako Tirzo kot Jeruzalem, v 6,5 pa je omenjen Gilead. Asimov pravi, da to kaže na poznejši čas, saj Tirza ni bila primerljiva z Jeruzalemom. Vendar pa primerjava ne zadeva moči, temveč lepoto, in kar zadeva lepoto, bi Tirza lahko bila prav tako primerljiva z Jeruzalemom kot je bil Gilead.

V: Kaj še vemo o mestu Tirza iz Visoke pesmi 6,4?

O: Tirza pomeni »veselje« in je omenjena v Jozue 12:24. Kanaanskega imena mesta ne poznamo, vendar so ga Izraelci očitno preimenovali v Tirzo po eni od hčera Zelofhada.

Čeprav arheologi niso povsem prepričani o lokaciji Tirze, so precej prepričani, da gre za najdišče Tell el-Far’ah, ki je s svojimi približno 600 krat 300 metri večji grič kot Megido. V Anchor Bible Dictionary, zvezek 6, str. 573–577, je navedeno, da so najzgodnejša naselja iz kamene dobe. Okoli leta 1700 pr. n. št., v bronasti dobi, je bil zgrajen nov kamniti zid. Naslednji sloj kaže, da je bilo na istem mestu kmalu po uničenju starega mesta zgrajeno novo mesto. To najdišče iz prve železne dobe je bilo naseljeno do začetka 9. stoletja pr. n. št., očitno takrat, ko je Omri prestavil prestolnico Izraela iz Tirze v Samarijo. Mesto je pogorelo v požaru, kar bi lahko nakazovalo, da je Zimri sam zažgal palačo skupaj s seboj. Tirza je bila ponovno zgrajena, a je bila spet uničena, očitno s strani Asircev leta 723 pr. n. št.

V: Kako je v SofS 6:4,10 ženska tako strašna kot vojska z zastavami?

O: Čustva in morda tudi nervoza v njem so se mu zdela tako močna, kot da bi videl vojsko, pripravljeno na vojno.

V: Zakaj so v Pesmi pesmi 6:7 templje primerjali z granatnimi jabolki?

O: Granatna jabolka imajo sok, ki je tako rdeč, da so ga ljudje uporabljali za ličila. Z drugimi besedami, to je bilo zardevanje.

V: Ali je imel Salomon v Visoki pesmi 6:8 140 žena in priležnic ali 1.000, kot pravi 1 Kralj 11:3?

O: Verz ne pravi, da so bile to Salomonove žene. Tudi če bi bile, je Salomon sprva imel le eno ženo, njegov harem pa se je postopoma večal. 1. Kraljev 11:3 navaja skupno število žena, ki jih je Salomon imel ob koncu svojega vladanja.

V: Zakaj je bila v Visoki pesmi 6,13 imenovana Šulamitka?

O: Obstajata dve mnenji.

Mesto Šulem/Šunem. New Geneva Study Bible, str. 1014, in skeptični Asimov’s Guide to the Bible, str. 523, navajata, da je verjetno šlo za napako prepisovalca, saj naj bi šlo za osebo iz mesta Šunem, ki je ležalo približno tri milje (pet kilometrov) severno od Jezreela. Študijska biblija NIV iz leta 1985 (str. 1011) navaja, da sta se v semitskih jezikih črki »l« in »n« včasih zamenjevali. Abišag je bila Šunamitka v skladu s 1. kraljevsko knjigo 1:3, 15;2:17 , 21. Več o stališču, da je bila deklica v Visoki pesmi Abišag, si oglejte na www.scripturewise.com.

Salomonovo dekle: Šulamitka je ženska oblika imena »Salomon«. Morda so jo imenovali »Salomonka«, kar pomeni Salomonovo dekle.

Ker poznamo mesto Šunem, je prvo mnenje bolj verjetno. Abišag je bila Šunamitka, vendar ni bila posebej Salomonovo dekle. Sicer bi bilo vsako dekle iz Šunema Salomonovo dekle.

V: Kakšen pomen imajo mandragore v SofS 7:13?

O: Mandragore so imele prijeten vonj, v tistih časih pa so verjeli, da povečujejo plodnost, kot sta menili Rahela in Lea v Prvi knjigi Mojzesovi 30:14–15.

V: Zakaj v Pesmi pesmi 8,1–2 bi si dekle sploh želelo, da bi bil njen ljubljeni njen brat?

O: Verjetno iz istega razloga, iz katerega je moški govoril o njej kot o svoji sestri. Odgovor najdete v razlagi Pesmi pesmi 4:10.

V: Ali je v Visoki pesmi 8,6–7 ljubezen res tako močna kot smrt?

O: Seveda je Božja ljubezen do nas veliko močnejša od smrti, vendar to ni bistvo tega verza. Ljubezen do drugih preživi smrt, in verniki bodo ponovno videli tiste, ki so že odšli k našemu Gospodu. Tako za vernike kot za nekatere nevernike je lahko ljubezen do druge osebe močnejša od želje po samoohranitvi.

V: Zakaj v Visoki pesmi 8,7 denarja ni mogoče primerjati z ljubeznijo?

O: Če se dva človeka resnično ljubita, bosta to ljubezen cenila bolj kot ves denar na svetu. Poleg tega finančne težave ne bi smele biti ovira za dober zakon, finančne spodbude pa ne bi smele privabiti k ločitvi ljudi, ki se resnično ljubita.

Če bi lahko sprejeli službo, ki bi vam ponujala dvakrat višjo plačo kot vaša sedanja, vendar bi morali biti ločeni od svoje družine vsaj pet dni na teden, vaša družina pa pri vaši sedanji službi ne bi trpela lakote, ali bi sprejeli bolje plačano službo? Upam, da si tega ne bi želeli dolgoročno, zaradi svojega pričevanja, svojega zakonca, svoje družine in zaradi sebe samega.

V: Kakšen je pomen besed dekletovih bratov v Visoki pesmi 8,8–9?

O: Pravijo, da so jo varovali. Z zelo poetičnim jezikom so izražali, da bi jo, če bi bila kot vrata in bi potrebovala omejitve, »ograjali«. Če bi imela samokontrolo kot obzidje, bi jo častili. Srebro na mestnem obzidju ne pomaga pri obrambi mesta, a zagotovo bi se svetlo lesketalo.

Zanimivo je, da medtem ko nekatere sodobne kulture menijo, da bi morale biti takšne odkrite razprave tabu, je v Svetem pismu moralna čistost odprto obravnavana »družinska zadeva«.

V: Katere odgovornosti ima otrok do svojih mlajših bratov in sester v Visoki pesmi 8,8–10?

O: Bratje in sestre morajo vsekakor skupaj skrbeti drug za drugega, kar Kain ni storil v Prvi knjigi Mojzesovi 4:9–10. V skladu s 1. pismom Timoteju 5:8 moramo materialno skrbeti za družinske člane v stiski. Poleg tega imajo starejši otroci odgovornost do mlajših otrok, saj jim starši prenesejo avtoriteto.

Kako naj starši prenesejo pooblastila? Pri nas doma, kadar je razlika v starosti manjša od treh let, starejši nima pooblastil nad naslednjim mlajšim, razen v primerih, ko staršev ni v bližini.

V: Kaj v knjigi SofS8:11 –12 pravi dekle?

O: Pravi, da je bila pravična in častna deklica, ki je ohranila svojo nedolžnost do poroke.

V: Kateri so v Pesmi pesmi nekateri najstarejši rokopisi, ki so se ohranili do danes?

O: Svitki iz Mrtvega morja: (okoli 1. stoletja pr. n. št.) 4 ločeni izvodi. Ti se imenujejo 4Q106, 4Q107, 4Q108 in 6Q6. Svitek 4Q240 je verjetno komentar k Visoki pesmi.

4QCanticles(a) (zgodnje herodijansko obdobje) deli 3:7–11; 4:1–7;6:11 ?–12; 7:1–7. Pesem pesmi 4:8–6:11 ni izgubljena, ampak manjka.

4QCanticles(b) (50–1 pr. n. št.) deli 2:9–17; 3:1–2, 5, 9–10; 4:1–3, 8–11, 14–16; 5:1.

4QCanticles(c) (50–1 pr. n. št.) 3:7–8

6Q6 Visoka pesem 1:1–7 (okoli 50 n. št.)

Na splošno so v zvitkih iz Mrtvega morja ohranjeni naslednji približno 49 verzi od skupno 117 verzov Pesmi pesmi (41,9 %).

Pesem pesmi 1:1–7; 2:9–17; 3:1–5, 7–11; 4:1–11, 14–16; 5:1;6:11 ?, 12; 7:1–7. Za več podrobnosti glej knjigo The Meaning of the Dead Sea Scrolls.

Krščanski biblijski rokopisi iz okoli leta 350 n. št. vsebujejo Staro zavezo, vključno s Pesmijo Salomona, imenovano tudi Pesmi.

Vaticanus (325–350 n. št.) je ohranil celotno Pesem Salomona.

Sinaiticus (340–350 n. št.) ohranja celotno Pesem Salomona. Začne se na isti strani, kjer se konča Pridigar. Konča se na isti strani, kjer se začne Knjiga modrosti.

Alexandrinus (okoli leta 450 n. št.) je ohranil celotno Pesem Salomona.

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na Visoko pesem?

O: Prednicejski pisci, ki so se sklicevali na verze iz Pesmi pesmi ali nanje namigovali, so:

Irenej izLyons a (182–188 n. št.)

Melito/Meleto izSardis a (170–177/180 n. št.) navaja vse knjige Stare zaveze in vključuje vse knjige, ki jih imamo, razen Nehemije in Estere. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, str. 759.

Tertulijanove Pet knjig proti Marcionu (207/208 n. št.)

Hipolit (222–235/6 n. št.) v »Fragmentu komentarja k Visoki pesmi« (str. 176) izrecno omenja knjige Pregovori, Modrost, Pridigar in Visoka pesem.

Origen (225–254 n. št.) je napisal celoten komentar k Visoki pesmi, v katerem je razložil njene alegorije o Kristusu in njegovi cerkvi.

Ciprijan, škof izCarthage a (okoli 246–258 n. št.)

Firmilian izCaesarea a Ciprijanu (256 n. št.)

Metodij izOlympus a in Patare (270–311/312 n. št.)

Po Nicejskem koncilu

Pacian izBarcelona a (342–379/392 n. št.) v Pismu 1, poglavje 4, str. 22, izrecno omenja Visoko pesem in citira Visoko pesem 6,8–9.

V: Katere so v Pesmi Salomona nekatere razlike v prevodu med hebrejskim izvirnikom in grško Septuaginto?

O: Na splošno se zdi, da kakovost prevoda Pesmi nad Pesmimi v Septuaginti ni tako visoka kot pri Tori. Tukaj je nekaj prevajalskih razlik, najprej masoretski tekst, nato pa Septuaginta, predvsem iz 2. poglavja.

Pesem Salomona 1:7 »se zakriva« (masoretski tekst) v primerjavi z »tava« (Septuaginta, sirski prevod, Vulgata)

Pesem 2:1 »vrtnica Šarona« proti »cvet ravnine« (Šaron je bilo ime velike ravnine.)

Pesem pesmi 2:3 »drevesa gozda« proti »drevesa gozda«

Pesem pesmi 2:3 »okus« proti »grlo«

Pesem pesmi 2:4 »On me je pripeljal« proti »Pripelji me«

Pesem pesmi 2:5 »Nahrani me s piškoti iz rozin« proti »Okrepi me z dišavami«

Pesem pesmi 2:5 »bolna od ljubezni« proti »ranjena od ljubezni«

Piesmi 2:7 »gazele in srne na polju« proti »moč in vrline na polju«

Pesem pesmi 2:8, 9, 10, 16 itd. »ljubljeni« proti »sorodnik«

Pesem pesmi 2:9 »primerljiva z gazelo ali z mladim jelenom, s samcem« proti »kot srna ali mlad jelen na gorah Betela«

Pesem pesmi 2:9 »rešetka« proti »mreže«

Pesem pesmi2:10 : »odgovorila« proti »odgovarja«

Visoka pesem2:10 : »moja ljubljena, moja lepa, pojdi z menoj« proti »moja tovarišica, moja lepa, moja golobica«.

Pesem pesmi2:12 : »čas petja« proti »čas obrezovanja«

Pesem pesmi2:12 »se sliši« proti »se je slišalo«

Pev2:13 »cvetovi oddajajo vonj« proti »izpuščajo nežne grozdne jagode, ki oddajajo vonj«

Pesem pesmi2:13 »Moja ljubljena, pridi. Moja lepa, pridi sama« proti »Pridi, moja tovarišica, moja lepa, moja golobica, ja, pridi«

Pesem pesmi2:14 »postava« proti »obraz«

Pesem pesmi2:14 »postava« proti »izraz«

Pev2:15 »lisice, male lisice« proti »male lisice«

Pesem pesmi2:15 »cvetovi« proti »nežnim grozdjem«

SofS2:17 »Dokler piha dan« proti »Dokler se dan ne zori«

Pesem pesmi2:17 »gazela ali mladi jelen, jelen na razpokanih gorah« proti »srna ali mladi jelen na gorah v soteskah«

Pesem pesmi 7:9 »ustnice spečih« proti »ustnice in zobje« (Septuaginta, Aquila (126 n. št.), sirski prevod, Vulgata)

Bibliografija za to vprašanje: hebrejski prevod je iz Jay P. Greenove knjige Literal Translation, prevod Septuaginte pa iz prevoda Sir Lancelota C.L. Brentona The Septuagint: Greek and English. Uporabljeni so bili tudi The Expositor’s Bible Commentary ter opombe v biblijskih izdajah NASB, NIV 1985, NKJV in NRSV.